Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Produkcija smisla in znanja v času krize: kulturološki, religiološki in znanstveno-razvojni vidiki družb v Sloveniji, na Balkanu, v Evropi

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
S000  Družboslovje   

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18350  dr. Aleš Črnič  Kulturologija  Raziskovalec  2014 - 2018  510 
2.  06130  dr. Aleš Debeljak  Kulturologija  Raziskovalec  2014 - 2016  1.506 
3.  27572  dr. Blanka Groboljšek  Sociologija  Raziskovalec  2014  28 
4.  29896  mag. Anja Kolak  Politične vede  Tehnični sodelavec  2015 - 2018  25 
5.  28324  dr. Mirt Komel  Filozofija  Raziskovalec  2014 - 2018  488 
6.  02943  dr. Franc Mali  Sociologija  Raziskovalec  2014 - 2018  462 
7.  39176  dr. Primož Mlačnik  Kulturologija  Mladi raziskovalec  2016 - 2018  58 
8.  34364  dr. Nena Močnik  Politične vede  Raziskovalec  2014 - 2017  49 
9.  36854  Boštjan Mur    Tehnični sodelavec  2014 - 2017  12 
10.  52310  Maruška Nardoni  Sociologija  Mladi raziskovalec  2018  27 
11.  33096  dr. Toni Pustovrh  Politične vede  Raziskovalec  2014 - 2017  123 
12.  39992  dr. Aljoša Pužar  Kulturologija  Raziskovalec  2017 - 2018  123 
13.  10887  dr. Marjan Smrke  Kulturologija  Raziskovalec  2014 - 2018  383 
14.  18889  dr. Peter Stanković  Kulturologija  Raziskovalec  2014 - 2018  555 
15.  23423  dr. Ksenija Šabec  Humanistika  Raziskovalec  2014 - 2018  221 
16.  04406  dr. Gregor Tomc  Sociologija  Raziskovalec  2014 - 2018  459 
17.  12071  dr. Mitja Velikonja  Kulturologija  Vodja  2014 - 2018  777 
18.  29385  dr. Luka Zevnik  Kulturologija  Raziskovalec  2014 - 2018  50 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.144 
Povzetek
Šestletni raziskovalni program, ki ga prijavljamo, je po eni strani vsebinska (in tudi kadrovska, saj se je v vseh teh letih izoblikovalo trdno jedro kulturološke programske skupine) kontinuiteta s tremi prejšnjimi, ki smo jih uspešno zaključili od začetka programskega financiranja naše skupine, po drugi strani pa njihova večplastna nadgradnja. Na vseh štirih raziskovalnih področjih, ki jih pokrivamo (kulturne študije, družbene študije  znanosti in tehnologije, religiologija in kritika ideologije) namreč aktivno spremljamo in reflektiramo aktualna dogajanja. Za prihodnji, za tretjino razširjeni raziskovalni program smo izbrali temo analiziranja produkcije smisla (kultura, religija, ideologija) in vedenja (znanost) v zaostrenih pogojih globalne gospodarske, politične in družbene krize, ki je še posebej močno prizadela tudi Slovenijo. Pri tem bo zelo dobrodošla pluralnost disciplinarnih, teoretskih in metodoloških izhodišč znotraj skupine, kar se je že v dosedanjih projektih izkazalo kot naša komparativna prednost. Da bi dosegli čimboljše znanstvene rezultate, bomo kvalitativno nadgradili dosedanje preučevanje te obsežne teme, ki je že zdaj potekalo s štirih, medsebojno povezanih vidikov. Prvi vidik bo vseboval analize različnih kulturnih vsebin: od kultur vsakdanjega življenja (prehranjevanje, oblačenje, dojemanje sreče, navade) in subkultur (glasbene subkulture, grafiterstvo in street art) do etabliranih umetniških zvrsti (film, literatura). Drugi vidik bo obravnaval družbeno-kulturne razsežnosti naglega razvoja znanosti in tehnologije ter etičnih dilem, ki pri tem nastajajo: njegov namen bo doseči sintezo različnih vedenj in raziskovalnih pristopov o napredku novih in nastajajočih znanosti in tehnologij ter njihovih (pre)oblikovalnih vplivih na družbo. Tretji vidik naše raziskave bo zadeval sočasna religijska fenomena: brstenje novodobnih duhovnih gibanj in dinamiko cerkvene religioznosti, oba v luči širših procesov (de)sekularizacije sodobnih družb. Zadnji, četrti vidik bo posvečen analizam ideoloških sprememb v zadnjem času: danes dominantni spregi nacionalizma in neoliberalizma, v našem specifičnem kontekstu pa tudi balkanizma.
Pomen za razvoj znanosti
Kulturologija je tako v svetovnem kot tudi v slovenskem prostoru relativno nova znanost, ki je nastala kot posledica primanjkljaja raziskovanj določenih kulturnih, znanstveno-tehnoloških in religijskih aktualnih in hitro razvijajočih se fenomenov, ki jih obstoječe in dodobra uveljavljene družboslovne in humanistične znanosti niso uspele zajeti (oziroma če so jih, so jih v zelo omejenem obsegu). Še vedno je v fazi razvijanja in utrjevanja svojega teoretskega kanona in nabora temeljnih metodoloških pristopov. Članice in člani Programske skupine bodo opravili inovativne, v marsičem tudi pionirske raziskave na področjih prehranjevalnih navad, uličnih kultur, filmske in glasbene kulture, retro-produkcije, novih duhovnosti in uveljavljenih verskih praks, kritike ideologije na šolskem področju, balkanologije in kulturnih študij literature na Slovenskem, ki bodo zaradi mednarodne povezanosti naše PS doživele tudi svojo širšo umestitev v podobne tovrstne projekte po svetu. Prav tako pa se bo znotraj Programske skupine v okviru preučevanja razvoja znanosti in tehnologije intenzivno razvijal teoretski in konceptualni okvir raziskovanja družbene vloge in položaja znanosti in tehnologije kot osrednjih dejavnikov v raziskovanju in osmišjanju sodobnih družbeno-kulturnih pojavov. Ker se na mednarodni (EU) ravni poudarek preučevanja in ocenjevanja tehnologije pomika k ex-ante (namesto zgolj ex-post) analizam razvoja novih in nastajajočih tehnologij (npr. družbeni vidiki razvoja sintezne biologije kot trenutno izredno obetavnega področja, s tem povezana vprašanja njenih družbeno-kulturnih izvorov, koristi in tveganj), bo znaten doprinos namenjen konceptualizaciji in evalvaciji različnih (družbenih) modelov razvoja naprednih znanosti in tehnologij, še posebej družbeno odgovornih pristopov k raziskovanju in inoviranju, kot jih trenutno promovira Evropska komisija. Prispevek k razvoju znanosti bo tudi oblikovanje znanstvenega in raziskovalnega korpusa v sklopu družbenih študij znanosti in tehnologije o novih in nastajajočih konvergentnih (nano-bio-info-nevro) tehnologijah kot tudi o aplikativnem področju človeškega izboljševanja, ki je v slovenskem prostoru praktično neobstoječ, šele v nastajanju pa je tudi na mednarodni ravni, čeprav gre za področja, ki so bila glede pomena za nacionalno gospodarsko rast in konkurenčnost izpostavljena kot izredno pomembna in obenem polemična. Raziskovalno delo bo zato usmerjeno tako v mednarodno kot v nacionalno (so)delovanje, s krepitvijo obstoječih povezav in raziskovalnih prizadevanj z uglednimi mednarodnimi strokovnjaki na relevantnih področjih. Skratka, prispevek Programske skupine k razvoju kulturologije kot znanosti bo izhajal iz produktivnega presečišča med navezovanji na najbolj propulzivne svetovne kulturološke teoretske tokove ter lastno teoretsko in empirično produkcijo.
Pomen za razvoj Slovenije
Programska skupina je edina te vrste v Sloveniji, ki na področju kulturologije izvaja poglobljene, teoretsko utemeljene in metodološko zrele raziskave. V njej sodeluje večina članov kulturološkega oddelka na matični Fakulteti za družbene vede, ker pomeni, da - poleg uveljavljanja na raziskovalnem področju - predstavlja tudi trdno raziskovalno oporo njihovemu pedagoškemu delu. Njeni člani uspešno razvijajo svoja specifična teoretska znanja in metodološke prijeme oziroma prenašajo v naše okolje znanja in metodologije iz tujine, ki jih slovensko družboslovje in humanistika še ne poznata. S svojimi objavami, udeležbami na mednarodnih akademskih konferencah, vabljenimi predavanji, gostovanji na tujih znanstvenih inštitutih in univerzah ter raziskovalnem sodelovanju z uglednimi tujimi strokovnjaki se čedalje bolj uveljavljajo tudi v mednarodnem akademskem prostoru ter na ta način prispevajo k razvoju in ugledu slovenske kulturologije in nasploh družboslovja in humanistike. Na večini raziskovanih področij - kultur vsakdanjega življenja, subkultur, novih duhovnosti, razvoja znanosti in tehnologije, balkanologije, kulturnih vidikov literature, filma in glasbe - gre za prve tovrstne raziskave pri nas. To je pomembno zlasti ko gre za deficitarne ali politično delikatne teme. Z raziskavami s področja družbenih študij znanosti in tehnologije se bo tako skušalo še naprej vzpostavljati trdno ekspertno osnovo za vse deležnike v Sloveniji (akterje pri oblikovanju znanstvene politike, nevladne organizacije in druge predstavnike civilne družbe, predstavnike ekonomskega sektorja, itd.), ki bi želeli pridobiti več vedenj o družbenih koristih in tveganjih razvoja novih tehnologij in znanosti z uporabo dobrih praks in inovativnih pristopov iz mednarodnega okolja. To naj bi končno prispevalo tudi k družbeno bolj zaželenim in sprejemljivejšim tehnološkim inovacijam, ki so pomembne za inovacijsko in razvojno dejavnost v Sloveniji. Obenem se z vzpostavljenjem in krepitvijo sodelovanja z mednarodno priznanimi strokovnjaki in raziskovalnimi skupinami omogoča prenos vedenja in dobrih praks s področja inovacijskih in razvojnih študij ter družbenih študij znanosti in tehnologije v slovensko okolje, kjer osmišljajo in kritično izpostavljajo dileme in primanjkljaje na področju znanstveno-tehnološkega razvoja v Sloveniji.  PS torej kritično in celovito reflektira aktualno in polpreteklo situacijo na področju kulture, umetnosti, razvoja znanosti in tehnologije ter religioznosti na Slovenskem, razpeto med Balkanom in zahodno/srednjo Evropo, med modernizmom in postmodernizmom, med socializmom, tranzicijo in postsocializmom. Tako bo na akademski način odgovarjala na kulturološke - (sub)kulturne, znanstveno-tehnološke in religiološke - izzive, ki jih pred slovensko in tudi širšo evropsko družbo postavlja gospodarsko-politična kriza, s katero se soočamo. Kot taka bo predstavljala pomemben premislek h kompleksnejšemu razumevanju širših razsežnosti te situacije in možnih izhodov iz nje. Izsledki raziskovalnega programa bodo predstavljali pomembno kritično refleksijo družbenih in kulturnih dogodkov in procesov, ki so sledili konstituiranju samostojne države pred dobrimi dvajsetimi leti, obenem pa bodo nakazovali razvojne smernice, ki jih država v času trenutne ne samo finančne in ekonomske, ampak predvsem vrednotne, tj. etične, sistemske in simbolne krize nujno potrebuje, če naj gradi na paradigmi vključenosti, socialnosti, policentričnosti in predvsem kulturnega pluralizma ter odprtosti v globaliziran prostor onkraj kategorij »evropskosti« in »balkanizma«. S predlaganimi raziskovalnimi usmeritvami bi se tudi Slovenija pridružila svetovnim trendom iskanja novih temeljev in smeri razvoja, kar je še zlasti relevantno v trenutnih negotovih kriznih časih, ki pod vprašaj postavljajo dosedanje razvojne poti in odločitve.
Avdiovizualni viri (1)
št. Naslov (s povezavo na video) Dogodek Vir
1. Interaktivni zbornik  Odlični v znanosti 2015  Video predstavitev raziskovalnega programa 
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno