Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Folkloristične in etnološke raziskave slovenske ljudske duhovne kulture

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.04.00  Humanistika  Etnologija   
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   

Koda Veda Področje
H400  Humanistične vede  Narodopisje 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
folklora, ljudska dramatika, gledališče, obrednost, intertekstualnost, žanri, performativnost, pisni kod, prezentacija ljudskega, ljudskoglasbene pesemske in plesne prakse, kulturne inovacije, identitetni procesi, zoofolkloristika, etnobotanika, kognitivne raziskave, semantika, kontekst, nosilci.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
6.143,07
A''
446,01
A'
2.898,04
A1/2
3.844,4
CI10
173
CImax
12
h10
7
A1
20,77
A3
2,48
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 04. december 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  20  26  23  1,15 
Scopus  90  207  170  1,89 
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  08191  dr. Marjetka Golež Kaučič  Etnologija  Vodja projekta/programa  2019 - 2022  477 
2.  04019  dr. Marija Klobčar  Etnologija  Raziskovalec  2019 - 2022  399 
3.  26012  dr. Mojca Kovačič  Etnologija  Raziskovalec  2019 - 2022  289 
4.  14493  dr. Drago Kunej  Etnologija  Raziskovalec  2019 - 2022  372 
5.  22274  dr. Rebeka Kunej  Etnologija  Raziskovalec  2019 - 2022  184 
6.  27582  mag. Anja Serec Hodžar    Tehnični sodelavec  2019 - 2022  66 
7.  23347  dr. Gregor Strle  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2019 - 2022  52 
8.  19466  dr. Urša Šivic  Etnologija  Raziskovalec  2019 - 2022  394 
9.  50580  Teja Turk  Etnologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2022  27 
10.  54764  Anja Verderber  Etnologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2022  14 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
Raziskovalni program je sklop raziskav, ki v interdisciplinarnem načinu preučujejo široko področje folkloristike in etnologije ter raziskave povezujejo z novimi koncepti in diskurzi različnih humanističnih ved. Razdeljen je na med seboj povezane raziskovalne teme, ki nadaljujejo raziskave preteklega programa, a dodajajo tudi nove vsebine: A1 Ljudsko in umetno ter medbesedilnost in performativnost v ljudski dramatiki in gledališču; zoopojavi in rastlinski pojavi v folklori, literaturi in kulturi; A2 Preživeti s pesmijo, ustvarjati tradicijo; A3 Ljudsko v pisnem kodu; A4 Glasba in identitetni procesi; A5 Etno-identitetni plesi v Sloveniji; B Ljudsko-glasbene prakse na zvočnih posnetkih; C: Kognitivna in zaznavna perspektiva: čustveno dojemanje in semantika folklorne in etnomuzikološke dediščine s strani nosilcev in uporabnikov. Predstavljajo znanstveno izhodišče, da se folkloristične in etnološke raziskave slovenske ljudske duhovne kulture ukvarjajo z vprašanji ustvarjalne in funkcionalne komunikacije ljudskega duhovnega izročila, njegove teksture, teksta, konteksta in njegovih nosilcev, s posameznimi aspekti se interdisciplinarno dotikajo socialnih prvin duhovne kulture ter ugotavljajo različnosti in podobnosti v strukturi, funkciji in poetiki, življenjskem in zgodovinskem kontekstu in upoštevajo spreminjanje tradicije zaradi novih družbenih okoliščin, novih kulturnih dinamik in transformacij kulturnih praks. Združeni sta hipoteza o tem, da so prvine ljudske duhovne kulture eden najjasnejših pokazateljev etničnih značilnosti, z etnološkimi aspekti pa ugotavljamo, kako na te prvine vplivajo nosilci in družbeni kontekst, v katerem se uresničujejo. Jedro raziskav obsega sistematično in načrtno raziskovanje najširšega področja ljudske duhovne kulture in njene ustvarjalne transformacije na temelju terenskih raziskav, evidentiranju in kritični obdelavi virov in gradiva, sistematizaciji, katalogizaciji in digitalizaciji terenskega in arhivskega gradiva. Združujemo diahrono raziskovanje ljudske duhovne kulture s sinhronim raziskovanjem, ki omogoča opazovanje inovacij in sodobnih pojavov, ki postajajo tradicija ali izumljena tradicija, še posebno prezrtih žanrov, ki so v območju medbesedilnosti in performativnosti; pesemskega izročila, ki omogoča preživetje, vprašanju ustvarjalnosti ljudskega v pisnem kodu, glasbi in plesu v identitetnih procesih ter vprašanju ljudskoglasbenih praks na zvočnih nosilcih. Predvideno je nadaljnje povezovanje z raziskavami s področja kognitivne znanosti, ki povezujejo humanistične in kognitivne vede z inovativnimi tehnologijami in metodami s področja računalništva, z namenom odkrivanja splošnih vzorcev in dojemanja ljudske pesmi in glasbe ter nadaljevati z raziskavami povezav ekologije in folklore, kulture, literature (etnobotanike) ter v evropskem prostoru uveljaviti novo disciplino zoo/ekofolkloristiko s pomočjo kritične animalistike ter ekokritike.
Pomen za razvoj znanosti
Izsledki različnih raziskav bodo aplicirani na drugih raziskovalnih področjih znotraj etnomuzikoloških, socioloških, etnoloških, folklorističnih ali antropoloških ved in drugih ved. Zbrano zvočno in vizualno gradivo bo omogočalo obravnavo pojava tudi drugim raziskovalnim vedam in vidikom. Obravnava različnih ljudsko-kulturnih pojavov z upoštevanjem mednarodnih raziskav in podobnih tradicijskih praks bo pomembno prispevala k umestitvi segmentov slovenske ljudske dediščine v evropski in širši kulturni prostor. Odpirale bodo nove dimenzije v raziskovanju prezrtih in premalo raziskanih pesemskih žanrov, kodov, performativnosti, večjezičnega pesemskega prepletanja ljudskoglasbenih praks v povezavi z identitetnimi procesi, etno-identitenih oblik plesa, odpirale nove vidike raziskav kot je npr. etični in ekološki vidik, razvijale nove inovativne smeri npr. kognitivne in zaznavne perspektive v dojemanju folklore, pripomogle k razumevanju globalnega fenomena o pomenu o ljudsko-glasbenih praksah na nosilcih in digitalne folkloristike nasploh ter v povezavi s kognitivno znanostjo. Predlagane raziskave uvajajo inovativno znanstvenoraziskovalno metodologijo, ki temelji na tesni medsebojni soodvisnosti folklorističnih in etnomuzikoloških raziskav ter raziskav s področij modernih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, hkrati pa vključujejo koncepte in diskurze različnih humanističnih ved (npr. antropologija, sociologija, arheologija, kritična animalistika idr.)  Zato so predlagane raziskave že same po sebi specifične in inovativne: specifične v tem, ko raziskujejo notranji ustroj oz. zakonitosti slovenske ljudske pesmi, glasbe in plesa in slovenske duhovne kulture nasploh, inovativne v pristopu in povezovanju raziskovalnih področij. Stroki bodo tako na podlagi predlaganih raziskav omogočeni novi uvidi in pristopi k raziskovanju slovenske ljudske duhovne kulture in njenih ustvarjalnih transformacij in komunikacij. Z gradivom in analizami bodo druge humanistične in družboslovne vede doma in v tujini dobile osnovo za nujne komparativne študije, skupaj s teoretično-metodološko ravnijo programskih raziskav, ki bo vpeta v aktualne evropske in svetovne okvire z objavami izsledkov raziskav v tujih revijah in publikacijah in odprto-dostopnih objavah.
Pomen za razvoj Slovenije
Program mozaično združuje kompleks raziskav, ki so ključnega pomena za uveljavljanje države Slovenije v evropskih in svetovnih integracijah, saj predstavlja tisti del kulturne dediščine slovenskega naroda, ki je najbolj izvorno in samobitno, saj izhaja iz ljudske duhovne kulture, ki je v preteklosti in danes osvetljevala tisti del, ki je najbolj lasten slovenski nacionalni in kulturni identiteti in hkrati pomemben za utemeljitev specifičnosti slovenske kulture znotraj evropske in svetovne kulture. Prav ta sklop raziskav ljudske duhovne kulture pa ponuja možnost poznavanja ne le različnih kultur samih, ampak tudi njihovo notranjo logiko (mišljenje, filozofijo, strukturo) katere poznavanje je predpogoj za uspešen začetek in obstoj medkulturnega dialoga in sobivanja. Raziskave povezanosti socialnega okolja in pesemskega izročila hkrati z njegovimi nosilci so lahko temeljne tudi za prepoznavanje družbeno-ekonomskih in kulturnih sprememb in preživetvenih strategij ter novih spoznanj ekologije in etike skozi folkloro, literaturo in kulturo ob t. i. ontološkem obratu v znanosti. Posredni pomen za družbo, npr. za promocija države: izdaja zgoščenk; predavanja na mednarodnih znanstvenih simpozijih in tujih univerzah; v okviru medkulturnega in medetničnega sodelovanja; dostopanje do tujih znanj: organizacija mednarodnih simpozijev; objava prispevkov in prevodov tuje znanstvene literature; ter teoretsko in praktično delo na področju ljudske vokalne in instrumentalne glasbe (delavnice, seminarji, predavanja). Neposredni pomen za kulturni razvoj ima predstavljanje ljudskega glasbene dediščine npr. v obliki glasbenega večera (Zajuckaj in zapoj) radijske in televizijska oddaje, strokovne in poljudne revije, izdaja zgoščenk z arhivskimi posnetki in spremnim znanstvenim besedilom; posredovanje arhivskega glasbenega gradiva za vzgojno-izobraževalne potrebe; posredovanje arhivskega glasbenega gradiva za umetniške priredbe kot možnost širjenja in ohranjanja dediščine. Pomagale bodo pri oblikovanju programske politike nacionalne inštitucije, ki deluje na področju ljubiteljske dejavnosti (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, saj nekateri člani programske skupine sodelujemo v njenih organih kot strokovni svetovalci, selektorji in oblikovalci strategij. Enako imamo in bomo imeli vpliv kot člani različnih stanovskih društev (Slovensko etnološko društvo, Slovensko muzikološko društvo, Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija društvo, Glasbena matica Ljubljana). Na promocijo in razvoj kulturnih dejavnosti in kulturne dediščine vplivamo tudi z sodelovanjem pri vpisu elementov v register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.  Predlagane raziskave med drugim nadaljujejo prizadevanja GNI ZRC SAZU pri arhiviranju, dokumentiranju in digitalizaciji ter posledično digitalni prezervaciji številnih zbirk, s tem izvajajo varovanje naše kulturne dediščine, razširijo njeno dostopnost, povečajo vedenje o njej, kar je omogočeno z multimedijskim digitalnima arhivoma EtnoMuza, Etnokatalog in spletiščem KlikvDomovino in mobilno aplikacijo Etnofletno. Vzpostavitev arhivov digitalnih multimedijskih vsebin je pomemben vidik pri informatizaciji družbe ter pomen za širjenje znanja in vedenja o kulturni zgodovini. Izjemno pomembne so raziskave tudi za izobraževalni proces in vzgojo novih kadrov, zato jih vključujemo tudi v posamezne predmete, ki jih člani programske skupine poučujejo na različnih dodiplomskih in podiplomskih programih. S posamičnimi parcialnimi vidiki raziskav program bogati in razvija teorijo in zgodovino folkloristike in etnologije in humanistike nasploh na Slovenskem.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno