Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Folkloristične in etnološke raziskave slovenske ljudske duhovne kulture

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.04.00  Humanistika  Etnologija   
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   

Koda Veda Področje
H400  Humanistične vede  Narodopisje 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  08191  dr. Marjetka Golež Kaučič  Etnologija  Vodja projekta  2014 - 2018  477 
2.  04019  dr. Marija Klobčar  Etnologija  Raziskovalec  2014 - 2018  407 
3.  26012  dr. Mojca Kovačič  Etnologija  Raziskovalec  2014 - 2018  291 
4.  14493  dr. Drago Kunej  Etnologija  Raziskovalec  2014 - 2018  375 
5.  22274  dr. Rebeka Kunej  Etnologija  Raziskovalec  2014 - 2018  185 
6.  25649  dr. Marjeta Pisk  Etnologija  Raziskovalec  2014 - 2018  144 
7.  27582  mag. Anja Serec Hodžar    Tehnični sodelavec  2014 - 2018  66 
8.  23347  dr. Gregor Strle  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2014 - 2018  54 
9.  19466  dr. Urša Šivic  Etnologija  Raziskovalec  2014 - 2018  397 
10.  50580  Teja Turk  Etnologija  Mladi raziskovalec  2017 - 2018  27 
11.  32209  dr. Jerneja Vrabič  Etnologija  Raziskovalec  2014 - 2016  16 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.423 
Povzetek
Program predstavlja mozaični kompleks raziskav, razdeljen na štiri raziskovalne sklope s posameznimi raziskovalnimi vsebinami, ki se povezujejo in delno tudi nadaljujejo raziskave preteklega programa, a dodajajo tudi nove vsebine: A1 Komparativne raziskave folklornih pojavov, tipologij in genealogij žanrov v ljudskem in umetnem ter novi vidiki zoofolkloristike, ekokritike in kritične animalistike v folklori, literaturi in kulturi; A2 Raziskave imaginacij ljudskega skozi pesem, glasbo, ples (konteksti, nosilci, konstrukcije in dekonstrukcije ljudskega skozi čas in prostor; B1 Restavriranje, interpretacija in uporaba slovenskega ljudskega zvočnega gradiva za folkloristične in etnomuzikološke raziskave; B2 Računalniška/digitalna folkloristika in etnomuzikologija: Semantične strukture slovenske ljudske pesmi in glasbe. Predstavljajo znanstveno izhodišče, da se folkloristične in etnološke raziskave slovenske ljudske duhovne kulture ukvarjajo z vprašanji ustvarjalne in funkcionalne komunikacije ljudskega pesemskega, glasbenega in plesnega izročila, njegove teksture, teksta, konteksta in njegovih nosilcev, s posameznimi aspekti se interdisciplinarno dotikajo socialnih prvin duhovne kulture ter ugotavljajo različnosti in podobnosti v strukturi, funkciji in poetiki, življenjskem in zgodovinskem kontekstu in upoštevajo spreminjanje tradicije zaradi novih družbenih okoliščin, novih kulturnih dinamik in transformacij kulturnih praks. Združeni sta folkloristična ugotovitev (hipoteza), o tem, da so prvine ljudske duhovne kulture eden najjasnejših pokazateljev etničnih značilnosti, z etnološkimi aspekti pa ugotavljamo, kako na te prvine vplivajo nosilci in družbeni kontekst, v katerem se uresničujejo. Jedro raziskav obsega sistematično in načrtno raziskovanje najširšega področja ljudske duhovne kulture na temelju terenskih raziskav, evidentiranju in kritični obdelavi virov in gradiva, sistematizaciji, katalogizaciji in digitalizaciji terenskega in arhivskega gradiva kot zaščito in povečanje vrednosti ljudske duhovne kulture in njene ustvarjalne transformacije. Vključena je združitev diahronega raziskovanja ljudske pesemske, glasbene in plesne tradicije s sinhronim raziskovanjem, ki omogoča opazovanje inovacij in sodobnih pojavov, ki postajajo tradicija, še posebno njihove imaginacije, migracije in percepcije. Predvideno je nadaljnje povezovanje z raziskavami s področij računalništva in kognitivne znanosti, razviti ciljno raziskovanje na področju digitalne folkloristike (uporabe IKT znotraj digitalnega multimedijskega arhiva EtnoMuza, razviti metode glasbenega zvočnega rudarjenja); razviti in okrepiti raziskave povezav ekologije in folklore, kulture, literature in glasbe ter razviti novo znanstveno poddisciplino zoofolkloristiko s pomočjo novih vidikov kritične animalistike; razviti in okrepiti raziskave na področjih imaginacij in migracij ljudskega; z novimi tehnološkimi principi nadaljevati digitalizacijo glasbenih zvočnih posnetkov ljudske duhovne kulture in jih v prihodnosti vključevati v virtualne prostore kulture.
Pomen za razvoj znanosti
Izsledki različnih raziskav bodo aplicirani na drugih raziskovalnih področjih znotraj etnomuzikoloških, socioloških, etnoloških, folklorističnih ali antropoloških ved in drugih ved. Zbrano zvočno in vizualno gradivo bo omogočalo obravnavo pojava tudi drugim raziskovalnim vedam in vidikom. Obravnava različnih ljudsko-kulturnih pojavov z upoštevanjem mednarodnih raziskav in podobnih tradicijskih praks bo pomembno prispevala k umestitvi segmentov slovenske ljudske dediščine v evropski in širši kulturni prostor. Odpirale bodo nove dimenzije v raziskovanju plesa in plesanja kot dela slovenske identitete, razvile nove redefinicije ljudske kulture, odpirale nove vidike raziskav kot je npr. etični in ekološki vidik, imaginacij ljudskega skozi pesem, glasbo, ples (konteksti, nosilci, konstrukcije in dekonstrukcije ljudskega skozi čas in prostor), pripomogle k razumevanju globalnega fenomena o pomenu tehnično-akustičnih dejavnikov pri terenskem snemanju in digitalne folkloristike nasploh in v povezavi s kognitivno znanostjo. Predlagane raziskave uvajajo inovativno znanstvenoraziskovalno metodologijo, ki temelji na tesni medsebojni soodvisnosti folklorističnih in etnomuzikoloških raziskav ter raziskav s področij modernih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Zato so predlagane raziskave že same po sebi specifične in inovativne: specifične v tem, ko raziskujejo notranji ustroj oz. zakonitosti slovenske ljudske pesmi in slovenske duhovne kulture nasploh, inovativne v pristopu in povezovanju raziskovalnih področij. Stroki bodo tako na podlagi predlaganih raziskav omogočeni novi uvidi in pristopi k raziskovanju slovenske ljudske duhovne kulture. Z gradivom in analizami bodo druge humanistične in družboslovne vede doma in v tujini dobile osnovo za nujne komparativne študije, skupaj s teoretično-metodološko ravnijo programskih raziskav, ki bo vpeta v aktualne evropske in svetovne okvire z objavami izsledkov raziskav v tujih revijah in publikacijah. Golež Kaučič, Marjetka. Ljudsko in umetno: dva obraza ustvarjalnosti. Ljubljana, 2003. Ista. Thematization of nonhuman subjectivity in folklore, philosophical, and literary texts. Cosmos (Edinb.), 2011, vol. 27, str. 121-154. Bradley, Kevin (ur.). Guidelines on the Production and Preservation of Digital Audio objects. Standards, Recommended Practices and Strategies (IASA-TC 04). Johannesburg: International Association of Sound and Audiovisual Archives (IASA), 2004. Toelken, Barre. The Dynamics of Folklore. Revised and Expanded Edition.Utah: 1996. Mihaylova, Katya 2012 The Wandering Blind Mendicant Singer and the Slavic Ritual Year. Traditiones 41/1: 227–242. Nettl, Bruno, The Study of Ethnomusicology: Thirty-One Issues and Concepts. Urbana;Chicago : University of Illinois Press, 2005. Anttonen, Pertti J. Tradition through Modernity. Postmodernisem and the Nation State in Folklore Scholarship. Helsinki: Finnish Literature Society, 2005. Clark, A. 2012. Whatever next? Predictive brains, situated agents, and the future of cognitive science. Behavioral and Brain sciences. Kunej, Rebeka. 2012. »Volkstanz in Slowenien heute« V: Volkstanz zwischen den Zeiten. Ur. Waltraud Froihofer. Weitra: Bibliothek der Provinz, str. 150-154.
Pomen za razvoj Slovenije
Program mozaično združuje kompleks raziskav, ki so ključnega pomena za uveljavljanje države Slovenije v evropskih in svetovnih integracijah, saj predstavlja tisti del kulturne dediščine slovenskega naroda, ki je najbolj izvorno in samobitno, saj izhaja iz ljudske duhovne kulture, ki je v preteklosti in danes osvetljevala tisti del, ki je najbolj lasten slovenski nacionalni in kulturni identiteti in hkrati pomemben za utemeljitev specifičnosti slovenske kulture znotraj evropske in svetovne kulture. Prav ta sklop raziskav ljudske duhovne kulture pa ponuja možnost poznavanja ne le različnih kultur samih, ampak tudi njihovo notranjo logiko (mišljenje, filozofijo, strukturo) katere poznavanje je predpogoj za uspešen začetek in obstoj medkulturnega dialoga in sobivanja. Raziskave povezanosti socialnega okolja in pesemskega izročila hkrati z njegovimi nosilci so lahko temeljne tudi za prepoznavanje družbeno-ekonomskih in kulturnih sprememb in preživetvenih strategij ter novih spoznanj ekologije in etike skozi folkloro, kulturo. Posredni pomen za družbo, npr. za promocija države: izdaja zgoščenk; predavanja na mednarodnih znanstvenih simpozijih in tujih univerzah; predstavitev slovenskih tradicionalnih glasbenih, pesemskih in plesnih oblik (slovenska inštrumentalna glasba, harmonika, veselica, šaljive pesmi, obredne) v okviru medkulturnega in medetničnega sodelovanja; dostopanje do tujih znanj: organizacija mednarodnih simpozijev; objava prispevkov in prevodov tuje znanstvene literature; ter teoretsko in praktično delo na področju ljudske vokalne in instrumentalne glasbe (delavnice, seminarji, predavanja). Neposredni pomen za kulturni razvoj ima predstavljanje ljudskega glasbene dediščine npr. v obliki glasbenega večera (Zajuckaj in zapoj) radijske oddaje, strokovne in poljudne revije, izdaja zgoščenk z arhivskimi posnetki in spremnim znanstvenim besedilom; posredovanje arhivskega glasbenega gradiva za vzgojno-izobraževalne potrebe; posredovanje arhivskega glasbenega gradiva za umetniške priredbe kot možnost širjenja in ohranjanja dediščine. Predlagane raziskave med drugim nadaljujejo prizadevanja GNI ZRC SAZU pri arhiviranju, dokumentiranju in digitalizaciji ter posledično digitalni prezervaciji številnih zbirk, s tem izvajajo varovanje naše kulturne dediščine, razširijo njeno dostopnost, povečajo vedenje o njej, kar (je) bo omogočeno z multimedijskim digitalnima arhivoma EtnoMuza, Etnokatalog in spletiščem KlikvDomovino.  Vzpostavitev arhivov digitalnih multimedijskih vsebin je pomemben vidik pri informatizaciji družbe ter pomen za širjenje znanja in vedenja o kulturni zgodovini. Izjemno pomembne so raziskave tudi za izobraževalni proces in vzgojo novih kadrov, zato jih vključujemo tudi v posamezne predmete, ki jih člani programske skupine poučujejo na različnih dodiplomskih in podiplomskih programih. S posamičnimi parcialnimi vidiki raziskav program bogati in razvija teorijo in zgodovino folkloristike in etnologije in humanistike nasploh na Slovenskem.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno