Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Raziskave slovenske ljudske glasbene in plesne kulture

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.04.00  Humanistika  Etnologija   

Koda Veda Področje
H400  Humanistične vede  Narodopisje 
H390  Humanistične vede  Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija 
H401  Humanistične vede  Nauk o narečjih 
H320  Humanistične vede  Muzikologija 
H100  Humanistične vede  Dokumentalistika, informacijska znanost, bibliotekarstvo, arhivistika 
Ključne besede
folklora, ljudsko, etnokoreologija, etnomuzikologija, tekstologija, izroeilo, ljudska duhovna kultura, ljudska glasba, ljudski ples, ljudska pesem, ljudska glasbila, zvoeni posnetki, folkloristika, ustno slovstvo, kulturna dedišeina.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  08191  dr. Marjetka Golež Kaučič  Etnologija  Vodja projekta/programa  2001 - 2003  477 
2.  04019  dr. Marija Klobčar  Etnologija  Raziskovalec  2001 - 2003  398 
3.  14493  dr. Drago Kunej  Etnologija  Raziskovalec  2001 - 2003  372 
4.  22274  dr. Rebeka Kunej  Etnologija  Raziskovalec  2002 - 2003  184 
5.  15617  mag. Maša Marty  Muzikologija  Raziskovalec  2001 - 2003  132 
6.  18814  Tatjana Nartnik    Raziskovalec  2001 - 2002 
7.  00970  Bogomir Ramovš  Etnologija  Raziskovalec  2001 - 2003  271 
8.  23347  dr. Gregor Strle  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2003  52 
9.  19466  dr. Urša Šivic  Etnologija  Raziskovalec  2001 - 2003  394 
10.  04042  dr. Marko Terseglav  Etnologija  Raziskovalec  2001 - 2003  466 
11.  10930  mag. Robert Vrčon  Etnologija  Raziskovalec  2001 - 2003  64 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.435 
Povzetek
Raziskave slovenske ljudske glasbene in plesne kulture se ukvarjajo z vprašanji funkcionalne in ustvarjalne komunikacije ljudskega pesništva, glasbe in plesa ter ugotavljajo drugačnost obravnavanih elementov glede na visoko umetnost in ugotavljajo različnosti v strukturi, funkciji, poetiki in v življenjskem kontekstu. Pri tem je upoštevano, da nas ljudska duhovna kultura determinira in identificira bolj kot univerzalna oz. visoka kultura, pri čemer raziskave upoštevajo splošni kulturni vidik in konkretne prvine načina življenja, ob tem pa predstavljajo specifično metodologijo raziskav sinkretičnih pojavov. Oba vidika obravnave - funkcionalni in umetniško ustvarjalni - se lahko pojavljata kot medsebojna opozicija ali pa kot vzajemna obravnava slike življenja različnih plasti prebivalstva. Ob tem se odpira še vprašanje v povezavi oz. opoziciji ljudske in t.im. množične kulture. Raziskave tako obsegajo sistematično in načrtno raziskovanje najširšega področja ljudske duhovne kulture (pesništvo, glasba, ples) na temelju terenskih raziskav, evidentiranju in kritični obdelavi virov in gradiva, sistematizaciji in katalogizaciji terenskega in arhivskega gradiva s poudarkom na zaščiti in preureditvi zvočnega arhiva, teoretičnih raziskav, objav razprav, virov in gradiva, izdelavi pesemske, zvočne in plesne dokumentacije v obliki knjižnih izdaj, plošč, kaset, CD-jev.Temeljni cilj raziskovalnega programa, ki nujno upošteva interdisciplinarni pristop, je prikazati zbrano gradivo kot specifično ustvarjalnost z lastno notranjo logiko in s specifičnim življenjem.V metodološkem pogledu raziskave znotraj programa predstavljajo sinhroni in diahroni vidik, kar pomeni obravnavo konteksta kulturnih prvin v določenem obdobju, z diahronim vidikom pa je posredno predstavljen način življenja, razmišljanja in ustvarjalnosti različnih plasti prebivalstva na celotnem slovenskem etničnem ozemlju.S kontinuiranimi raziskavami znotraj raziskovalnega programa želimo osvetliti vprašanje izvira, recepcije, posredovanja in spreminjanja prvin ljudske pesemske, glasbene in plesne kulture, ki oblikujejo kulturno identiteto Slovencev in njeno povezanost z zahodno in vzhodno kulturo. Osnovna folkloristična ugotovitev gradi na dejstvu, da so elementi ljudske duhovne kulture najjasnejši pokazatelji etničnih značilnosti, kar je tudi osnovna hipoteza teh folklorističnih raziskav. Specifičnosti identitete se ne da jasno izluščiti niti iz ljudske socialne in materialne kulture, zato ostaja ljudska duhovna kultura še naprej najbistvenejša za raziskave samoniklosti Slovencev in slovenskega kulturnega prepletanja in drugačnosti v okviru sosednjih etnij oz. narodov. Z interdisciplinarnimi raziskavami in kontinuiranimi izdajami tako gradiva, zbirk, kot tudi znanstvenih izsledkov iz prej naštetih področij, je Glasbenonarodopisni inštitut edina raziskovalna skupina, ki to področje kompleksno raziskuje.
Pomen za razvoj znanosti
Z raziskavami bomo dosegli znanstveno sintezo etnične in kulturne identitete Slovencev. Izsledki slovenske folkloristike bodo tudi v bodoče predstavljali temeljni prispevek k slovenski in evropski etnološki in folkloristični misli. Z gradivom in analizami bodo druge humanistične in družboslovne vede doma in v tujini dobile osnovo za nujne komparativne študije, obenem pa naše analize prispevajo k sodobnejšemu in drugačnemu pogledu na začetek, razvoj in življenje evropske folkloristične misli in kulturne zgodovine, hkrati pa program dokazuje permanentno vpetost slovenskega kulturnega dogajanja v sočasne evropske in svetovne okvire. Prav raziskave ljudske duhovne kulture v razsikovalnem programu bodo pokazale, da t.im. nacionalne raziskave niso omejene in koristne zgolj za slovenski etnični prostor, ampak je teoretično- metodološka raven "uporabna" v širšem evropskem kontekstu humanističnih in družboslovnih raziskav. Glasbenonarodpisne raziskave se lotevajo področij in tem, ki so ostale prezrte ali premalo upoštevane, čeprav predmet razsikav predstavlja temelj nacionalne in kulturne identitete. Večina raziskav v folkloristiki ter izdajanje virov osvetljuje vzvode, način življenja in specifiko ljudske kulture, kar je pomembno za druge družboslovne in humanistične vede, ki že črpajo podatke iz folklorističnih raziskav.
Pomen za razvoj Slovenije
Program predstavlja kompleks raziskav, ki so ključenega pomena za uveljavljanje države Slovenije v evropskih in svetovnih integracijah, saj predstavlja tisti del kulturne dediščine slovenskega naroda, ki je najbolj izvorno in samobitno, saj izhaja iz ljudske duhovne kulture, ki je v zgodovini in še sedaj osvetljuje tisti del, ki je najbolj lasten slovenski nacionalni in kulturni identiteti. Po sedanjih folklorističnih in antropoloških razsikavah pri nas in po svetu se je izkazalo, da so možne najnatančnejše analize prepletanj in akulturacij različnih ali podobnih etnosov prav na podlagi ljudske duhovne kulture.Ta je najtransparentnejša za določanje nacionalne identitete, kakor za ugotavljanje univerzalnih prvin spontane ljudske kulture.Program je pomemben še zaradi: 1. Utemeljitev specifičnosti slovenske kulture znotraj univerzalnih tokov svetovne kulture. 2. Pridobitev temeljnega dela nacionalne kulture in utemeljitev posebne strukture in funkcije ter poetike ljudske duhovne kulture. Raziskovalni program daje raziskovalne iztočnice še drugim vedam, kot so npr. etnologija, antropologija, literarna teorija, muzikologija, jezikoslovje, kulturologija itd. Zaščita, dokumentacija in prezentacija gradiva po UNESCO-vih načelih pa bodo uvrstila našo dediščino na seznam svetovne kulturne dediščine kot specifično obliko kulture. Hkrati pa se znotraj slovenske humanistike vedno bolj emancipira folkloristika kot posebna in pomembna veda.Programske raziskave glasbenonarodopisnega gradiva predstavljajo prikaz tistega gradiva, ki predstavlja enega najtrdnejših dokazov slovenske samobitnosti. Poleg razvijanja odnosa do ljudske pesemske, glasbene in plesne ustvarjalnosti na področju izobraževanja in pri nacionalnem razvoju, ki ob narodnem vprašanju lahko vedno razvija zavest o temeljnih prvinah ljudskega ustvarjanja za slovensko etnogenezo, lahko trdimo, da naj bi te raziskave imele vpliv tudi strategije razvoja Slovenije, če razvoj pojmujemo tudi na področju duhovne kulture in ne samo s stališča ekonomskega razvoja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno