Projekti / Programi
Folkloristične in etnološke raziskave slovenske ljudske duhovne kulture
01. januar 2009
- 31. december 2013
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.04.00 |
Humanistika |
Etnologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H400 |
Humanistične vede |
Narodopisje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.05 |
Humanistične vede |
Druge humanistične vede |
Ljudska duhovna kultura, folklora, ljudsko, izročilo, ljudska glasba, ljudski ples, ljudska pesem, ljudska glasbila, ljudski pevec, življenjske zgodbe, šege in prazniki, kulturna dediščina, zgodovina etnologije, žanri vsakodnevne komunikacije, zvočni posnetki, digitalizacija, prezervacija.
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
Povzetek
Folkloristične in etnološke raziskave slovenske ljudske duhovne kulture se ukvarjajo s temeljnimi vprašanji tako ustvarjalne (kamor sodijo tudi nosilci s svojimi življenjskimi zgodbami) kot funkcionalne (vključenost v šege in praznike) komunikacije ljudske pesmi, glasbe in plesa, hkrati pa se s posameznimi aspekti interdisciplinarno dotikajo še družbenih in socialnih prvin duhovne kulture ter ugotavljajo različnosti v strukturi, funkciji, poetiki, življenjskem in zgodovinskem kontekstu tudi v primerjavi z visoko umetnostjo. Ljudska duhovna kultura je najbistvenejša za raziskave samoniklosti Slovencev in slovenskega kulturnega prepletanja in drugačnosti v okviru sosednjih etnij oz. narodov, nas determinira in identificira bolj kot univerzalna oziroma visoka kultura, pri čemer raziskave upoštevajo splošni kulturni vidik in konkretne načine življenja, ob tem pa prikazujejo specifično metodologijo raziskav sinkretičnih pojavov. Vsi vidiki obravnave: funkcionalni, umetniško ustvarjalni in družbeno-socialni se lahko pojavljajo kot medsebojna opozicija ali kot vzajemna obravnava slike življenja različnih plasti prebivalstva. Raziskave v svojem jedru obsegajo sistematično in načrtno raziskovanje najširšega področja ljudske duhovne kulture na temelju terenskih raziskav, evidentiranju in kritični obdelavi virov in gradiva, sistematizaciji, katalogizaciji in digitalizaciji terenskega in arhivskega gradiva kot zaščito in povečanje vrednosti ljudske duhovne kulture, ustvarjalne transformacije folklore, šeg in praznikov, življenjskih zgodb.Temeljni cilj raziskovalnega programa, ki nujno upošteva interdisciplinarni pristop, je prikazati zbrano gradivo kot specifično ustvarjalnost z lastno notranjo logiko in s specifičnim življenjem, umeščeno v socialne okvire in poudarjeno z vidiki tistih, ki te prvine prenašajo na časovni premici kulture. Posamezni cilji so: izdaja temeljne zbirke ljudskega pesništva (Korpus SLP - 12 knjig); izdaja vseh posameznih tematsko urejenih zbirk, izdaja sinteze raziskovanja plesnega izročila in vplivov novih aspektov folklorizma nanj, objave etnomuzikološkega gradiva, vokalnega in inštrumentalnega izročila, zaščita, prezervacija in digitalizacija vseh zvočnih in rokopisnih zbirk, t.i. etične legitimacije Slovencev, ki so baza za delo in knjižnica kot izhodišče za raziskave. Posamezni vsebinski sklopi raziskav programa pa so naslednji: Digitalizacija arhiva OSNP in drugih zbirk, Transformacija slovenskih ljudskih pesmi v popularni glasbi po letu 1990, Istrska ljudska glasba, Plesno izročilo na Slovenskem in Vplivi folklorizma na slovensko plesno izročilo, Vprašanje socialne problematike v pesemskem izročilu Tuhinjske doline, Folklora in literatura - razmerja, soodnosi, opozicije v umetni prozi, Živalske podobe v slovenskih ljudskih pesmih, Razmerja med slavistiko in folkloristiko, Elektroakustične raziskave glasbenonarodopisnega gradiva in posebni aspekti njihove prezervacije in digitalizacije, Zgodovina in teorija folkloristike - izbrana poglavja, idr.
Pomen za razvoj znanosti
Izsledki različnih raziskav bodo aplicirani na drugih raziskovalnih področjih znotraj etnomuzikoloških, socioloških, etnoloških, folklorističnih ali antropoloških ved. Zbrano zvočno in vizualno gradivo bo omogočalo obravnavo pojava tudi drugim raziskovalnim vedam in vidikom. Obravnava različnih ljudsko-kulturnih pojavov z upoštevanjem mednarodnih raziskav in podobnih tradicijskih praks bo pomembno prispevala k umestitvi segmentov slovenske ljudske dediščine v evropski in širši kulturni prostor. Odpirale se bodo nove dimenzije v raziskovanju plesa in plesanja kot dela slovenske identitete, razvile nove redefinicije ljudske kulture, odpirale nove vidike raziskav kot je npr. etični in ekološki vidik, pripomogle k razumevanju globalnega fenomena o pomenu tehnično-akustičnih dejavnikov pri terenskem snemanju. Raziskave uvajajo inovativno znanstvenoraziskovalno metodologijo, ki temelji na tesni medsebojni soodvisnosti folklorističnih in etnomuzikoloških raziskav ter raziskav s področij modernih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Zato so raziskave že same po sebi specifične in inovativne: specifične v tem, ko raziskujejo notranji ustroj oz. zakonitosti slovenske ljudske pesmi in slovenske duhovne kulture nasploh (ta ima svojo specifiko, ločeno od drugih evropskih), inovativne v pristopu in povezovanju raziskovalnih področij. Stroki bodo tako na podlagi predlaganih raziskav omogočeni novi uvidi in pristopi k raziskovanju slovenske ljudske duhovne kulture. Posredno bodo raziskave pripomogle k večji in boljši uporabi modernih tehnologij, na katerih že sedaj slonijo folkloristične in etnomuzikološke raziskave (predvsem) mlajših in mladih raziskovalcev GNI. Z gradivom in analizami bodo druge humanistične in družboslovne vede doma in v tujini dobile osnovo za nujne komparativne študije, skupaj s teoretično-metodološko ravnijo programskih raziskav, ki bo vpeta v aktualne evropske in svetovne okvire z objavami izsledkov raziskav v tujih revijah in publikacijah.
Pomen za razvoj Slovenije
Program mozaično združuje kompleks raziskav, ki so ključnega pomena za uveljavljanje države Slovenije v evropskih in svetovnih integracijah, saj predstavlja tisti del kulturne dediščine slovenskega naroda, ki je najbolj izvorno in samobitno, saj izhaja iz ljudske duhovne kulture, ki je v preteklosti in danes osvetljevala tisti del, ki je najbolj lasten slovenski nacionalni in kulturni identiteti in hkrati pomemben za utemeljitev specifičnosti slovenske kulture znotraj evropske in svetovne kulture. Prav ta sklop raziskav ljudske duhovne kulture pa ponuja možnost poznavanja ne le različnih kultur samih, ampak tudi njihovo notranjo logiko (mišljenje, filozofijo, strukturo) katere poznavanje je predpogoj za uspešen začetek in obstoj medkulturnega dialoga in sobivanja. Raziskave povezanosti socialnega okolja in pesemskega izročila hkrati z njegovimi nosilci so lahko temeljne tudi za prepoznavanje družbeno-ekonomskih in kulturnih sprememb. Posredni pomen za družbo, npr. za promocija države: izdaja zgoščenk; predavanja na mednarodnih znanstvenih simpozijih in tujih univerzah; predstavitev slovenskih tradicionalnih glasbenih, pesemskih in plesnih oblik (pritrkavanje, ljudsko petje, balada) v okviru medkulturnega in medetničnega sodelovanja; dostopanje do tujih znanj: organizacija mednarodnih simpozijev; objava prispevkov in prevodov tuje znanstvene literature; dostopanje do inštitutskega knjižničnega in arhivskega gradiva ter teoretsko in praktično delo na področju ljudske vokalne in instrumentalne glasbe (delavnice, seminarji, predavanja). Neposredni pomen za kulturni razvoj ima predstavljanje ljudskega glasbene dediščine npr. v obliki glasbenega večera (Zajuckaj in zapoj) radijske oddaje, strokovne in poljudne revije pa izdaja zgoščenk z arhivskimi posnetki in spremnim znanstvenim besedilom; izdaja poljudnih zbirk z arhivskim pesemskim gradivom; posredovanje arhivskega glasbenega gradiva za vzgojno-izobraževalne potrebe; posredovanje arhivskega glasbenega gradiva za umetniške priredbe kot možnost širjenja in ohranjanja dediščine. Raziskave med drugim nadaljujejo prizadevanja GNI ZRC SAZU pri arhiviranju, dokumentiranju in digitalizaciji ter posledično digitalni prezervaciji številnih zbirk, ki so v arhivu GNI in s tem ne samo da izvajajo varovanje naše kulturne dediščine, jo tudi pripravijo do te mere, da razširijo njeno dostopnost, s tem pa povečajo vedenje o njej, kar bo omogočeno z multimedijskim digitalnim arhivom EtnoMuza, dostopnim na spletu. Nenazadnje je vzpostavitev arhivov digitalnih multimedijskih vsebin pomemben vidik pri informatizaciji družbe in ima hkrati velik pomen za širjenje znanja in zavedanja o prostoru v katerem živimo in njegovi (tudi kulturni) zgodovini. Izjemno pomembne so raziskave tudi za izobraževalni proces in vzgojo novih kadrov, saj vzpostavljajo tisto mrežo spoznanj, ki jih ne morejo najti nikjer razen v njih, zato jih vključujemo tudi v posamezne predmete, ki jih člani programske skupine poučujejo na različnih dodiplomskih in podiplomskih programih. S posamičnimi parcialnimi vidiki raziskav program bogati teorijo in zgodovino folkloristike in etnologije in humanistike nasploh na Slovenskem.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
