Projekti / Programi
Folkloristične in etnološke raziskave slovenske ljudske duhovne kulture
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.04.00 |
Humanistika |
Etnologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H400 |
Humanistične vede |
Narodopisje |
Ljudska duhovna kultura, folklora, ljudsko, izročilo, ljudska glasba, ljudski ples, ljudska pesem, ljudska glasbila, ljudski pevec, življenjske zgodbe, šege in prazniki, kulturna dediščina, zgodovina etnologije, žanri vsakodnevne komunikacije, zvočni posnetki, digitalizacija, prezervacija.
Raziskovalci (15)
Organizacije (1)
Povzetek
Folkloristične in etnološke raziskave slovenske ljudske duhovne kulture se ukvarjajo s temeljnimi vprašanji tako ustvarjalne (kamor sodijo tudi nosilci s svojimi življenjskimi zgodbami) kot funkcionalne (vključenost v šege in praznike) komunikacije ljudske pesmi, glasbe in plesa, hkrati pa se s posameznimi aspekti interdisciplinarno dotikajo še družbenih in socialnih prvin duhovne kulture ter ugotavljajo različnosti v strukturi, funkciji, poetiki, življenjskem in zgodovinskem kontekstu tudi v primerjavi z visoko umetnostjo. Ljudska duhovna kultura je najbistvenejša za raziskave samoniklosti Slovencev in slovenskega kulturnega prepletanja in drugačnosti v okviru sosednjih etnij oz. narodov, nas determinira in identificira bolj kot univerzalna oziroma visoka kultura, pri čemer raziskave upoštevajo splošni kulturni vidik in konkretne načine življenja, ob tem pa prikazujejo specifično metodologijo raziskav sinkretičnih pojavov. Vsi vidiki obravnave: funkcionalni, umetniško ustvarjalni in družbeno-socialni se lahko pojavljajo kot medsebojna opozicija ali kot vzajemna obravnava slike življenja različnih plasti prebivalstva. Raziskave v svojem jedru obsegajo sistematično in načrtno raziskovanje najširšega področja ljudske duhovne kulture na temelju terenskih raziskav, evidentiranju in kritični obdelavi virov in gradiva, sistematizaciji, katalogizaciji in digitalizaciji terenskega in arhivskega gradiva kot zaščito in povečanje vrednosti ljudske duhovne kulture, ustvarjalne transformacije folklore, šeg in praznikov, življenjskih zgodb.Temeljni cilj raziskovalnega programa, ki nujno upošteva interdisciplinarni pristop, je prikazati zbrano gradivo kot specifično ustvarjalnost z lastno notranjo logiko in s specifičnim življenjem, umeščeno v socialne okvire in poudarjeno z vidiki tistih, ki te prvine prenašajo na časovni premici kulture. Posamezni cilji so: izdaja temeljne zbirke ljudskega pesništva (Korpus SLP - 12 knjig); izdaja vseh posameznih tematsko urejenih zbirk, izdaja sinteze raziskovanja plesnega izročila in vplivov novih aspektov folklorizma nanj, objave etnomuzikološkega gradiva, vokalnega in inštrumentalnega izročila, zaščita, prezervacija in digitalizacija vseh zvočnih in rokopisnih zbirk, t.i. etične legitimacije Slovencev, ki so baza za delo in knjižnica kot izhodišče za raziskave. Posamezni vsebinski sklopi raziskav programa pa so naslednji: Digitalizacija arhiva OSNP in drugih zbirk, Transformacija slovenskih ljudskih pesmi v popularni glasbi po letu 1990, Istrska ljudska glasba, Plesno izročilo na Slovenskem in Vplivi folklorizma na slovensko plesno izročilo, Vprašanje socialne problematike v pesemskem izročilu Tuhinjske doline, Folklora in literatura - razmerja, soodnosi, opozicije v umetni prozi, Živalske podobe v slovenskih ljudskih pesmih, Razmerja med slavistiko in folkloristiko, Elektroakustične raziskave glasbenonarodopisnega gradiva in posebni aspekti njihove prezervacije in digitalizacije, Zgodovina in teorija folkloristike - izbrana poglavja, idr.
Pomen za razvoj znanosti
Folkloristične in etnološke raziskave slovenske ljudske duhovne kulture se ukvarjajo s temeljnimi vprašanji ustvarjalne in funkcionalne komunikacije ljudskih pesmi, glasbe in plesa, s posameznimi aspekti pa se dotikajo še družbenih in socialnih prvin duhovne kulture. Posebnosti programa so: terensko delo, arhiviranje in prezervacija izvirnega gradiva slovenske kulturne dediščine (nad 50.000 enot pesemskega, glasbenega in plesnega izročila) in digitalizacija ter vzpostavitev metapodatkovnih zbirk, izdaja znanstveno-kritičnih zbirk in zvočnih publikacij pesemskega in glasbenega gradiva, so jedro tega programa, ki ga v Sloveniji ne izvaja nihče drug. Raziskovalni dosežki PS predstavljajo spoznanja o ljudski duhovni kulturi, ki zajemajo skupek tradicij, pravil, spoznanj in civilizacijskih sprememb in so kot take temelj etnične identitete in samoniklosti. Raziskovalci izbirajo aktualna raziskovalna folkloristična in etnološka vprašanja slovenskega ljudskega glasbenega, pesemskega in plesnega izročila raziskanih in neraziskanih slovenskih etničnih območij in jih povezujejo s podobnimi evropskimi in svetovnimi vprašanji in spoznanji, teorijami, metodologijami in koncepti in na posameznih področjih postajajo vrhunski strokovnjaki na področju evropske folkloristike. Na temelju sodobnih terenskih raziskav in digitalizaciji pridobljenega in arhivskega gradiva vzpostavljamo baze kot prikaz in rekonstrukcijo tistih duhovnih prvin, ki jih je slovenski narod ustvaril v lastnem kulturno-zgodovinskem in jezikovnem prostoru in z njim gradil nacionalno identiteto, s primerno zaščito gradiva pa je omogočeno, da se ta dragoceni del slovenske kulturne dediščine ohranja tudi za naslednje rodove. Z novimi tehnološkimi sistemi pa omogočamo dostop do podatkovnih baz ljudskega gradiva, s tem pa tudi vzpostavitev širše tematske mreže, ki priča o bogastvu in pomenu ljudskega izročila med najširšim krogom uporabnikom in omogočamo vzporedne komparativne raziskave tudi tujim raziskovalcem. Problematika raziskav ljudske duhovne kulture zahteva različne metodološke pristope, ki pa se med seboj prepletajo: metode terenskega dela, metoda obdelave, sistematizacije, katalogizacije in digitalizacije, indeksiranja in interpretacije gradiva s komparativnimi analizami le-tega. Raziskave še vključujejo strukturalistični in kibernetični pristop do gradiva z elementi lakanovske, psihoanalitične in intertekstualne metode. Pomembni so novi načini digitalizacije in prezervacije gradiva kot so uporaba posebnih mepodatkovnih baz, testiranje zvočnih nosilcev idr. Posebno odmevnost je skupina dosegla prav s slednjim, ko je povezovala znanja na področju digitalizacije z novimi znanstvenimi pristopi in koncepti, je združevala empirični in znanstveni koncept na vseh nivojih raziskav. Raziskave so interdisciplinarne že v sami zasnovi, saj odpiramo nove in nove perspektive vedenja o ljudski duhovni kulturi, kjer lahko vključujemo tudi spoznanja drugih strok. Ob raziskovanju pripovednih pesmi, smo poleg folklorističnih, etnoloških vključili še geografska spoznanja, spoznanja dialektologije, prava in sociologije ter zgodovine. Prav tako pa ob arhiviranju, katalogiziranju in digitalizaciji ljudskega gradiva in izdelavi metapodatkovnih in informacijskih sistemov uporabljamo elektroakustične vidike in znanja matematične in računalniške znanosti, saj plodno sodelujemo med drugimi s Fakulteto za računalništvo in informatiko ter z drugimi ustanovami iz posameznih navedenih področij.
Pomen za razvoj Slovenije
Program predstavlja kompleks raziskav, ki so ključnega pomena za uveljavljanje države Slovenije v evropskih in svetovnih integracijah, saj predstavlja tisti del kulturne dediščine slovenskega naroda, ki je najbolj izvorno in samobitno, saj izhaja iz ljudske duhovne kulture, ki je v preteklosti in danes osvetljevala tisti del, ki je najbolj lasten slovenski nacionalni in kulturni identiteti. S posamičnimi parcialnimi vidiki raziskav pa bogati teorijo in zgodovino humanistike na Slovenskem, zato naj bi z gradivom in analizami druge humanistične in družboslovne vede doma in v tujini dobile osnovo za nujne komparativne študije, hkrati pa bodo naše analize prispevale k sodobnejšemu in drugačnemu pogledu na začetek, razvoj in življenje kulturnega dogajanja v sočasnih evropskih in svetovnih okvirih ter tudi odkrile nova spoznanja o nosilcih ljudsko-kulturnih prvin. V samem programu se prepletajo tako temeljna znanstvena spoznanja kot tudi njihova aplikacija, saj je nenazadnje aplikativnost raziskav nujna za širjenje vedenja o ljudski duhovni kulturi med najširšim krogom prebivalstva. Teoretske osnove in koncepti se v aplikacijah transformirajo v poljudna spoznanja, ki jih raziskovalci širijo med ljudi v obliki radijskih, televizijskih oddaj, predavanj, seminarjev, delavnic, koncertov, uporaba rezultatov se povečuje tudi z izdajanjem poljudnih tematskih zbirk pesemskega in glasbenega izročila, nenazadnje tudi z izdajanjem zgoščenk, aplikativnost pa se povečuje tudi s tem, da se gradivo sistematično digitalizira in naredi uporabniku dostopnejšega. Če v tehnološkem razvoju razumemo tudi inovacije na področju intelektualne sfere, PR prinašajo nekaj novih dosežkov predvsem na področju elektroakustičnih raziskav gradiva ljudske duhovne kulture, pa tudi na področju digitalizacije zbirk, ki vključuje tudi nove načine digitalne prezervacije ter metapodatkovnih opisov, hkrati pa omogoča uporabo klasifikacijskih analitičnih orodij - poenoteno kodiranje, ki je posebno pomembno za posamezne načine sistematiziranja podatkov in vključevanja podatkov na medmrežje, kar pomeni široko dostopnost uporabnikom.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
