Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Preteklost severovzhodne Slovenije med slovenskimi zgodovinskimi deželami in v interakciji z evropskim sosedstvom

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
H270  Humanistične vede  Socialna in ekonomska zgodovina 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
Severovzhodna Slovenija, slovenske zgodovinske dežele, jugovzhodna Evropa, kulturna zgodovina, urbana središča, zgodovina migracij, tajne službe, stiki med kulturami, slovensko etnično ozemlje, zgodovina odnosov med spoloma, zgodovina Maribora
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
15.490,81
A''
2.494,02
A'
9.025,05
A1/2
10.216,53
CI10
1.064
CImax
44
h10
14
A1
52,78
A3
2,62
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 21. julij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  152  681  599  3,94 
Scopus  262  1.347  1.123  4,29 
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  22467  dr. Gorazd Bajc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2019 - 2020  384 
2.  51046  dr. Martin Bele  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2019 - 2024  70 
3.  10728  dr. Darko Darovec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2019 - 2021  522 
4.  11361  dr. Darko Friš  Zgodovinopisje  Vodja  2019 - 2024  645 
5.  10175  dr. Andrej Hozjan  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2019 - 2024  471 
6.  30933  dr. Andrej Kirbiš  Sociologija  Raziskovalec  2019 - 2020  231 
7.  22637  dr. Miran Lavrič  Sociologija  Raziskovalec  2019 - 2024  352 
8.  11963  dr. Mateja Matjašič Friš  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2019 - 2024  147 
9.  33696  dr. Aleš Maver  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2019 - 2024  494 
10.  55939  Tadeja Melanšek  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2021 - 2024  14 
11.  13353  dr. Dragan Potočnik  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2019 - 2020  554 
12.  19632  dr. Andrej Rahten  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2019 - 2024  572 
13.  30079  dr. Tone Ravnikar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2019 - 2024  266 
14.  19529  dr. Majda Schmidt  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2019 - 2024  411 
15.  52036  dr. Ana Šela  Humanistika  Raziskovalec  2019 - 2024  54 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  31.020 
Povzetek
Prijavljeni raziskovalni program sledi usmeritvam dosedanjih programskih skupin (iz obdobja 2009-2018) Politična, kulturna, gospodarska, socialna in verska zgodovina Štajerske, Koroške in Prekmurja ter njena vpetost v srednjeevropski prostor, Preteklost severovzhodne Slovenije in sosednjih pokrajin Avstrije, Madžarske in Hrvaške in Preteklost severovzhodne Slovenije med srednjo Evropo in evropskim jugovzhodom. Za osnovo projekta spet jemlje zemljepisno območje severovzhodne Slovenije v najširšem smislu, s čimer navedeni prostor ostaja srčika celotnega raziskovalnega opusa projekta. Programska skupina se bo zato skušala s povečano intenzivnostjo posvečati raziskovalnim vprašanjem, povezanim z zemljepisnimi komponentami in manjšimi celotami navedenega območja.    Novost v zasnovi projekta bo v prijavljenem obdobju dosledno povezovanje dogajanja na obravnavanem območju z razvojnimi procesi v ostalih slovenskih zgodovinskih deželah od vzhoda Kranjske do Istre. Pri dosedanjih raziskavah se je namreč pokazalo, da so številni zgodovinski procesi na slovenskem severovzhodu tekli tako, da jih je nemogoče obravnavati ločeno od ostalih z govorci slovenščine naseljenih pokrajin. Pomembna rdeča nit bo ostala navezava severovzhodne Slovenije na širši srednjeevropski kontekst, pa tudi na evropski jugovzhod.  Če se posvetimo podrobnostim, bo programska skupina v primeru potrditve nadaljevala mnoga vsebinsko raznolika vprašanja, in to v večini zgodovinskih obdobij. Seveda bo glede na sestavo skupine težišče na temah gospodarske, politične, socialne, verske in kulturne zgodovine iz zadnjih petih ali šestih stoletij, vsaj v sociološkem delu tudi na temah iz sedanjega družbenega življenja. V ospredju bodo lokalne, regionalne in nadregionalne oblike delovanja raznih strank in gibanj, oblikovanje družbenih, političnih in ideoloških konceptov med prebivalstvom vseh etničnih skupnosti, živečih na obravnavanem prostoru in v njegovi soseščini, in konkretne pojavne oblike odnosov med njimi. Seveda bomo na podoben način in na osnovi interdisciplinarnih pristopov obdelali teme iz najnovejše preteklosti, iz obdobja osamosvajanja in demokratizacije slovenske države, spet s poudarkom na v programu projekta začrtanem regionalnem okviru in v njegovi interakciji s celotnim slovenskim etničnim ozemljem.  Pomembni poudarki bodo zgodovina delovanja tajnih služb, diplomatska zgodovina in povezanost preteklosti severovzhodne Slovenije z vplivnim območjem Beneške republike, vendar ne eno  ne drugo ne bo deležno izolirane obravnave. temveč bomo v raziskavah navedeno umestili na križišče politične, gospodarske in socialne zgodovine. Okrepljeno dejaven bo še sociološki in družboslovni del programske skupine. Eden temeljnih ciljev programske skupine bo priprava in izdaja leksikonskega priročnika z okvirnim naslovom Biografski leksikon severovzhodne Slovenije, ki bo predstavljal pomembno obogatitev v slovenski znanosti.
Pomen za razvoj znanosti
Za izhodišče raziskav prijavljeni program spet jemlje zemljepisno območje severovzhodne Slovenije v najširšem smislu, s čimer navedeni prostor ostaja v središču celotnega raziskovalnega opusa projekta.  Kljub doslej opravljenemu delu sočasno ostaja s svojo preteklostjo tako rekoč neizčrpen vir raziskovalnih vsebin in problemskih polj. Programska skupina se bo zato skušala s povečano intenzivnostjo posvečati raziskovalnim vprašanjem, povezanim z zemljepisnimi komponentami in manjšimi celotami navedenega območja.   Novost v zasnovi projekta bo v prijavljenem obdobju dosledno povezovanje dogajanja na obravnavanem območju z razvojnimi procesi v ostalih slovenskih zgodovinskih deželah od Kranjske do Istre. Pri dosedanjih raziskavah se je namreč pokazalo, da so številni zgodovinski procesi na slovenskem severovzhodu tekli tako, da jih je nemogoče obravnavati ločeno od ostalih z govorci slovenščine naseljenih pokrajin, kar velja tako za politično kot za gospodarsko, kulturno in versko zgodovino. Seveda pa bodo raziskave v prihodnjem obdobju zlasti pozorne tudi na zgodovinske posebnosti prostora severovzhodne Slovenije, ki so med drugim posledica njegovih navezav na srednjeevropski prostor na eni in na evropski jugovzhod na drugi strani.  Njegova vpetost v ta zemljepisni kontekst, pa tudi napetosti, povezane z njimi, se bodo ob tem pokazale same na sebi.  V tem okviru bomo pri raziskovanju upoštevali zlasti gradivo, ki dokumentira stike severovzhodne Slovenije z današnjim ozemljem Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske, severne Italije in južne Nemčije na eni ter z ozemljem današnjih Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Bolgarije na drugi strani.      S svojo regionalno orientiranostjo se prijavljena programska skupina umešča v okrepljeni trend podobno naravnanih zgodovinskih raziskav v tujini (v Avstriji npr. Harald Krahwinkler, na Madžarskem István Bariska ali Éva Turbuly in na Hrvaškem Petar Strčić, Miroslav Bertoša ali Hrvoje Petrić).   V osnovi ostaja nespremenjeno še drugo teoretično izhodišče programa. Gre za ciljno naravnanost k manj znanim in manjše znanstvene pozornosti deležnim vsebinskim sklopom iz politične, kulturne, socialne, gospodarske in verske preteklosti obravnavanega zemljepisnega območja. Seveda pa bo pridobilo nove smernice, povezane tudi z delno spremembo težišča.   V tretjem osnovnem teoretičnem izhodišču želimo ohranjati prepoznavno zgodovinopisno premiso. Omenjena bo še naprej temeljila na razširjeni tendenci v historiografiji, imenovani social history. Ne bomo se izogibali niti drugemu trendu in tendenci, t. i. gender studies, ki v ospredje postavljajo vloge in medsebojna razmerja spolov.  Ko govorimo o teh tokovih, je usmerjenost projekta na regionalno obdelavo historiografskih problemov precejšnja primerjalna prednost, ker vključeni avtorji na podlagi svojih dosedanjih raziskav odlično poznajo razmere in razpoložljive vire. Seveda pa ne gre brez primerjanja rezultatov raziskav z ugotovitvami sorodnih humanističnih in družboslovnih disciplin.   Razumljivo je osrednji cilj predlaganega programa še intenzivnejše raziskovanje vsebin, ki jih nakazujejo opisana teoretična izhodišča. Izbrane vsebine brez težav omogočajo vstop v evropski znanstveni prostor.  S primerno kadrovsko sestavo bodo lahko raziskave posegle v večino zgodovinskih obdobij.    Seveda bo skladno s sestavo skupine težišče vendarle na temah gospodarske, politične, socialne, verske in kulturne zgodovine iz zadnjih petih ali šestih stoletij.  V tej luči bo podrobneje obravnavan tudi čas tik po koncu obeh svetovnih vojn, ko je obakrat prišlo do bistvenih sprememb na najrazličnejših ravneh življenja, kjer bo možno nakazati tudi veliko vzporednic s procesi v širšem slovenskem in v srednje- in vzhodnoevropskem prostoru. Na podoben način in na osnovi interdisciplinarnih pristopov bomo obdelali teme iz najnovejše preteklosti, iz obdobja osamosvajanja in demokratizacije slovenske države, spet s poudarkom na v programu proje
Pomen za razvoj Slovenije
Intenzivna obdelava doslej malo znanih in posebej izpostavljenih raziskovalnih vsebin bo gotovo v pomoč mnogim regionalnim, pokrajinskim in lokalnim dejavnikom v kulturi, izobraževanju, znanosti, turizmu in pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Nekateri vidiki politične, gospodarske, kulturne, socialne in verske zgodovine na posameznih delih vključenega prostora sploh še niso bili deležni obdelave. Če povzamemo, ustvarjajo načrtovani rezultati programske skupine konkretne možnosti za razvoj turizma, množične in individualne rekreacije, pohodništva, kulturnih dogodkov in novih oblik kmetijstva. Omenjeno je vsekakor lahko pot k ustvarjanju novih delovnih mest, uspešni izpeljavi strukturnih in razvojnih mikroprojektov v posameznih lokalnih okoljih in h konkretnemu dodatnemu zaposlovanju posameznikov v mnogih drugih na našteto vezanih dejavnostih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno