Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Politična, kulturna, gospodarska, socialna in verska zgodovina ter sedanjost Štajerske in Prekmurja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   
6.09.00  Humanistika  Umetnostna zgodovina   
6.08.00  Humanistika  Muzikologija   

Koda Veda Področje
H004  Humanistične vede  Filologija 
H350  Humanistične vede  Jezikoslovje 
H361  Humanistične vede  Nevrolingvistika 
H360  Humanistične vede  Uporabna lingvistika, poučevanje tujih jezikov, sociolingvistika 
S000  Družboslovje   
Ključne besede
Politična zgodovina, kulturna zgodovina, gospodarska zgodovina, socialna zgodovina, verska zgodovina, zgodovina glasbe, jezikoslovje, sociologija Štajerska, Prekmurje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (5)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  12125  dr. Sergej Flere  Sociologija  Raziskovalec  2005 - 2008 
2.  11361  dr. Darko Friš  Zgodovinopisje  Vodja  2007 - 2008 
3.  10175  dr. Andrej Hozjan  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2005 - 2008 
4.  05246  dr. Anton Ožinger  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2005 - 2008 
5.  13353  dr. Dragan Potočnik  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2005 - 2008 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0589  Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta  Maribor  5089638013 
2.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050 
Povzetek
Za oblikovanje teoretičnih premis programa je treba najprej pregledati stanje dosedanjih tovrstnih raziskav v slovenskem zgodovinopisju ter primerjalno v zgodovinopisjih sosednjih narodov. Izkaže se, da je obravnavani prostor v primerjavah z ostalimi geografsko večjimi slovenskimi področji na polju tovrstnih zgodovinskih in drugih, v programu zajetih ter sorodnih raziskav dokaj zapostavljen. To je moč pojasniti v prvi vrsti z do nedavnega majhnim številom vrhunsko usposobljenih raziskovalcev. Tudi drugi dejavniki – materialni, založniški, stanje tehnične opremljenosti raziskovalcev – le-tem niso bili ravno v veliko pomoč. Naslednja premisa je sam historičnogeografski in geopolitični položaj področja, ki ga program zajema. Ta prostor je bil od najstarejših časov naprej intenzivno prehoden, z visoko stopnjo izkoriščanja naravnih danosti, močnih tokov ekonomskih izmenjav, mobilnosti in intenzitete same poseljenosti, številnih oblik državotvornosti, religioznosti ter kulturnih in duhovnih dosežkov. Zato kot tak ponuja široko množico možnih raziskovalnih tem in njihovo interdisciplinarno obdelavo. Nikakor pa ni izključno ta prostor v fokusu programa. Pravzaprav ga je zelo težko raziskovalno osamiti oziroma ga vsebinsko iztrgati iz primerjalnih razvojnih procesov na širšem prostoru Vzhodnih Alp ter predalpskega in subpanonskega sveta. Na voljo je tudi izredno velika količina obstoječih še ohranjenih virov ter knjižnega in slikovnega gradiva ter spomenikov s področja kulturne dediščine, ki so nastajali v vsakdanjiku omenjenih procesov. Tretja premisa raziskovalnega programa pa je njegova ciljna usmeritev v doslej manj raziskane in zato tudi manj znane vsebinske sklope. S tem se namreč odpira dodatna pomembna obogatitev celotne slovenske zgodovinopisne stroke. Programska skupina se ukvarja z raziskovanjem politične, gospodarske, socialne, kulturne, verske in literarne zgodovine ter sedanjosti Štajerske in Prekmurja od antike do danes. Raziskuje politično, socialno, cerkveno, gospodarsko, kulturno in literarno dogajanje na tem prostoru. Raziskave so usmerjene v analitični in sintetični prikaz zgodovine antičnega, poznoantičnega in zgodnjesrednjeveškega obdobja na tem področju Slovenije in primerjalno v sosednjih področjih. Nadalje se program usmerja v zgodovino različnih javnoupravnih in cerkvenoupravnih institucij od visokega srednjega veka naprej – npr. na raziskovanje obstoja deželnoknežjih, deželnih in lokalnih oblastnih sedežev ter delovanje posamičnih nosilcev funkcij javne oblasti. S področja cerkvene zgodovine se loteva vprašanj pastoralnega in gospodarskega vidika škofij in pražupnij ter pomena mnogih višjih cerkvenih dostojanstvenikov od 12. stoletja do jožefinske dobe ter v raziskovanje samostanov in drugih kulturnih žarišč. Kot raziskovalne probleme vzpostavlja nadalje kompleks ustroja zemljiških gospostev in njihove mikroekonomske specifičnosti od prvih omemb do konca 18. stoletja, ekonomsko, sociološko in jezikovno usmerjene ter pogojene mikroraziskave posamičnih subregionalnih področij, vseh tukajšnjih meščanskih naselbin in drugih lokalnih središč. Sem spada tudi raziskovanje družbene slojevitosti na splošno, torej vseh tu živečih skupin prebivalstva, in raziskave vloge posameznika kot konkretnega izvajalca, pospeševalca ali zaviralca procesov. V ta sklop sodi tudi opredeljevanje posameznikov in skupin v vlogi umetnostnih naročnikov, s čimer je pogojena stopnja kvalitete v umetniški produkciji, pretok umetnostnih vplivov iz večjih središč in razvoj lokalnih ustvarjalnih potencialov. Območja slovenskega dela Štajerske v historičnem pogledu kulturno ni mogoče obravnavati drugače kot v primerjavah z avstrijsko Štajersko v smislu politične in kulturne enovitosti nekdanje dežele. Že doslej je bilo na več primernih umetnostnih ansamblov iz obdobja od antike do 20. stoletja ugotovljeno, da izkazujejo presenetljivo visoko stopnjo kvalitete kot posledico izjemne razgledanosti naročnikov v srednjeevropskem prostoru. Nadaljnje
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave so bile usmerjene v raziskovanje slovenske preteklosti, sedanjosti in njene identitete. Ker gre na tem prostoru za stičišče več kultur in političnih sistemov (rimska, nemška, madžarska, hrvaška), so posegale raziskave tudi v širši srednjeevropski prostor in so relevantne za proučevanje zgodovine mnogih državnih skupnosti od rimskega imperija naprej, rimsko-nemškega cesarstva ter ogrsko-hrvaške državnosti do habsburške monarhije in njenih nasledstvenih držav. Bogastvo interakcij se kaže tudi v neštetih oblikah enosmernega in obojestranskega sovplivanja na razvoj. Do izraza je tako prišla cela vrsta procesov in lastnosti, po katerih je Evropa preteklosti poznala obravnavano področje, predvsem njeno bistveno prehodno in ekonomsko izmenjalno vlogo. Aktualni dogodki ob vključitvi Slovenije v Evropsko skupnost zato dajejo omenjenim raziskavam še posebno težo in pomen.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program je predstavljal enega redkih specializiranih programov za humanistično-družboslovne raziskave tega dela Slovenije. Rezultati raziskave vsebujejo vrsto stičnih točk s ciljem utrjevanja nacionalne identitete in ohranjanja raznoterosti naravne in kulturne dediščine, saj med drugim raziskuje tudi razvoj slovenske nacionalne ideje, pojavne oblike nacionalno združevalnih in razdruževalnih procesov, vloga in pomen ključnih osebnosti, znanje in eksistenco za dobrobit slovenstva, nadalje nekatere vsebinske podmene ekozgodovine ter umetnostnozgodovinsko pobudo tukajšnjih regionalnih središč. Raziskovalna skupina je bila zelo dejavna pri promociji znanosti. Širša javnost je bila o rezultatih raziskav raziskovalne skupine obveščena na organiziranih znanstvenih srečanjih doma in v tujini. Leta 2004 je bil v organizaciji vodje programske skupine prof. dr. Darka Friša ter člana programske skupine dr. Andreja Hozjana organiziran simpozij ob 750-letnici prve omembe Maribora. Znanstvenega simpozija se je udeležilo 16 predavateljev, med njimi štirje člani programske skupine, ki so osvetlili razvoj politične, kulturne, gospodarske, socialne in verske zgodovina mesta Maribor in njene širše regije. Pri tem so referenti, sodelujoči na znanstvenem simpoziju, zajeli obdobja od prazgodovine in antike, preko srednjega in novega veka do sodobne zgodovine. Na izjemen pomen izvedbe simpozija kaže častno pokroviteljstvo tedanjega predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška ter podpora Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije ter Mestne občine Maribor. V sodelovanju z Zgodovinskim društvom dr. Franca Kovačiča v Mariboru sta ob koncu znanstvenega simpozija izšli tudi obsežni znanstveni monografiji, ki pričata o pomenu simpozija za razvoj znanosti v SV Sloveniji. Dognanja tega simpozija so spremenila razmišljanja o razvoju mesta Maribor v srednjem veku ter njegove vloge za razvoj gospodarstva in družbe Slovenije v preteklosti in danes. Slabi dve leti kasneje, leta 2006, je vodja programske skupine prof. dr. Darko Friš pripravill znanstveni simpozij, čigar tematika je bila posvečena 15. obletnici osamosvojitve Slovenije. Znanstvenega simpozija, ki se je odvijal pod naslovom Osamosvojitev Slovenije – 15 let kasneje, se je udeležilo kar 24 referentov z različnih raziskovalnih področij – zgodovinarji, sociologi, družboslovci, pravniki, novinarji in pripadniki Slovenske vojske. Ravno raznolikost udeležencev je bila pogoj za celovito predstavitev problematike osamosvajanja in oblikovanja slovenske državnosti. Častno pokroviteljstvo nad simpozijem je tudi tokrat prevzel tedanji predsednik Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška, kar kaže na veliko mero zaupanja v kvaliteto izvedbe znanstvenega posveta. Posebnost simpozija, ki so se ga udeležili ne le vodja programske skupine kot njen organizator, ampak tudi trije člani programske skupine, je bila interakcija različnih raziskovalnih področij, kar kaže na veliko mero interdisciplinarnosti programske skupine. Člani programske skupine so sodelovali na raznih znanstvenih simpozijih v tujini. V omenjenem obdobju so bili tudi aktivni člani v uredniškem odboru revije Studia Historica Slovenica. Njen vodja je hkrati tudi glavni in odgovorni urednik omenjene revije. Člani programske skupine pa so bili v obdobju od leta 2004 do 2008 dejavni tudi na pedagoškem področju. Rezultati raziskav programske skupine so bili vpleteni v dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje na Univerzi v Mariboru. Člani skupine so bili v omenjenem obdobju mentorji petim doktorandom, dvema magistroma in kar 96. diplomantom, v tridesetih diplomskih delih pa so s svojim poznavanjem tematike nastopali kot komentorji. Odmevna plat rezultatov je bila tudi udeležba članov raziskovalnega programa v številnih radijskih in TV dogodkih, kot tudi pojavljanje v tiskanih medijih, kar je nedvomno prispevek k promociji znanosti širši javnosti in prepoznavnosti raziskovanega področja doma in v tujini.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno