Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Patologija in molekularna genetika

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.04.00  Medicina  Onkologija   
3.01.00  Medicina  Mikrobiologija in imunologija   

Koda Veda Področje
B000  Biomedicinske vede   

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
Ključne besede
patologija, molekularna genetika, primarni možganski tumorji, epitelijsko-mezenhimski prehod, tumorske matične celice, kronične vnetne črevesne bolezni, vaskulitis, melanocitne lezije, sekvenciranje naslednje generacije, tekočinska biopsija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
9.943,22
A''
1.046,39
A'
3.663,93
A1/2
6.210,99
CI10
18.450
CImax
1.842
h10
56
A1
33,83
A3
0,62
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 28. marec 2023; A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  988  24.962  23.241  23,52 
Scopus  959  26.305  24.343  25,38 
Raziskovalci (45)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  33147  dr. Luka Bolha  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  24 
2.  25441  dr. Emanuela Boštjančič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2020 - 2023  106 
3.  53705  Alenka Dečman Cerar    Tehnični sodelavec  2022 - 2023 
4.  28344  dr. Katarina Dimnik  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  32 
5.  06207  Zvezdana Dolenc-Stražar  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2023  76 
6.  39127  dr. Ana Dolinar  Kemija  Mladi raziskovalec  2020  16 
7.  54662  Tina Draškovič  Onkologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2023 
8.  38327  dr. David Drobne  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  140 
9.  39720  Zdenka Flis    Tehnični sodelavec  2022 - 2023 
10.  02127  dr. Nina Gale  Onkologija  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2023  400 
11.  09275  dr. Damjan Glavač  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2021  553 
12.  39128  dr. Gašper Grubelnik  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2021  27 
13.  27704  dr. Nina Hauptman  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  95 
14.  20201  dr. Maja Jerše  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  49 
15.  19130  dr. Jera Jeruc  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2020 - 2023  161 
16.  11204  dr. Vesna Jurčić  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2020 - 2023  145 
17.  22462  dr. Nika Kojc  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  174 
18.  52857  dr. Danijela Kolenc    Tehnični sodelavec  2020  52 
19.  07133  dr. David Križaj  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  84 
20.  18455  Žiga Kušar  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
21.  15472  dr. Boštjan Luzar  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  448 
22.  35428  dr. Alenka Matjašič  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  32 
23.  53703  Milena Milić    Tehnični sodelavec  2022 - 2023 
24.  54927  Jernej Mlakar  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2023  79 
25.  53706  Mateja Osvald    Tehnični sodelavec  2022 - 2023 
26.  56748  Jelka Peček    Tehnični sodelavec  2022 - 2023 
27.  53702  Metod Perme    Tehnični sodelavec  2022 - 2023 
28.  23082  dr. Martina Perše  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  186 
29.  26053  dr. Živa Pipan Tkalec  Biologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2023  42 
30.  26058  dr. Jože Pižem  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  167 
31.  36130  Jerica Pleško    Tehnični sodelavec  2022 - 2023  33 
32.  07090  dr. Mara Popović  Nevrobiologija  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2023  305 
33.  54987  Branislava Ranković  Onkologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2023 
34.  19141  dr. Irena Srebotnik Kirbiš  Onkologija  Raziskovalec  2022 - 2023  89 
35.  14669  dr. Margareta Strojan Fležar  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  256 
36.  54928  Daja Šekoranja  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023 
37.  16359  dr. Aleš Tomažič  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  291 
38.  51957  Ana Unkovič  Medicina  Mladi raziskovalec  2020 - 2023 
39.  51961  Kristian Urh  Medicina  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  18 
40.  12956  dr. Metka Volavšek  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  233 
41.  50899  Karmen Wechtersbach  Onkologija  Tehnični sodelavec  2022 - 2023 
42.  12955  dr. Nina Zidar  Mikrobiologija in imunologija  Vodja  2020 - 2023  366 
43.  28143  dr. Andrej Zupan  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  51 
44.  53996  Milanka Živanović  Onkologija  Tehnični sodelavec  2021 - 2023 
45.  51028  dr. Margareta Žlajpah  Onkologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2021  17 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  44.835 
Povzetek
V raziskovalnem programu se bomo posvetili iskanju novih diagnostičnih in napovednih/prediktivnih označevalcev v različnih vrstah raka in vnetnih boleznih, in uvajanju novih tehnik, kot so bioinformatika, detekcija nekodirajočih RNA, novi paneli za sekvenciranje naslednje generacije (NGS), idr. Posebej se bomo posvetili tekočinski biopsiji kot morebitni alternativi tkivni biopsiji v različnih boleznih, da bi izboljšali zgodnje odkrivanje, napoved, spremljanje odgovora na zdravljenje v različnih boleznih in morebitno odpornost na zdravljenje. Primarni možganski tumorji so heterogene novotvorbe na klinični in molekularni ravni. Uvedli bomo nov NGS panel in raziskali (ne)kodirajoče RNA možganskih tumorjev. Pričakujemo, da bomo odkrili nove molekularne označevalce in prispevali k razvoju ustreznega zdravljenja za podtipe glialnih tumorjev. Uvedba tekočinske biopsije cerebrospinalne tekočine bo omogočila vključevanje informativne diagnoze in manj invazivne načine spremljanja bolezni. Preučevali bomo lastnosti epitelijsko-mezenhimskega prehoda in rakavih matičnih celic na prekancerozah in karcinomih v različnih organih. Raziskali bomo, ali lahko katerega od analiziranih označevalcev uporabimo kot diagnostični označevalec za razlikovanje med prekancerozami in karcinomom in kot označevalec za napovedovanje neugodnega poteka bolezni. S pomočjo tekočinske biopsije bomo skušali najti napovedne in diagnostične označevalce v plazmi bolnikov z rakom. Pri kroničnih vnetnih črevesnih boleznih (KVČB) bomo analizirali patološke značilnosti fibroze pri Crohnovi bolezni in ulceroznem kolitisu v primerjavi z normalnim črevesom. Analizirali bomo porazdelitev fibroze, miofibroblastov in pericitov v steni črevesa pri KVČB in v normalnem črevesu, s posebnim poudarkom na pericitih in njihovih označevalcih. Poskušali bomo poiskati gene, beljakovine in mikro RNA, povezane z fibrozo, ki bi jih lahko uporabili kot diagnostične in napovedne označevalce pri KVČB, bodisi v endoskopskih ali tekočinskih biopsijah. Pri vaskulitisu želimo identificirati najbolj pomembne spremenjene mikro RNA pri bolnikih z velikoceličnim (temporalnim) arteritisom in granulomatozo s polangiitisom (Wegenerjeva granulomatoza), retrospektivno na vzorcih tkiva in prospektivno na svežem tkivu in tekočinskih biopsijah. Želimo identificirati mikro RNA, ki bi v kombinaciji s klasičnimi serološkimi označevalci omogočila zgodnjo diagnozo vaskulitisov in napovedala njihovo ponovitev. Pri melanocitnih lezijah želimo s celostno morfološko in molekularno analizo velikega števila atipičnih Spitz tumorjev prepoznati morfološke in molekularne parametre, ki bi omogočili natančno identifikacijo atipičnih Spitz tumorjev z agresivnim kliničnim potekom. S povezovanjem morfološke in molekularne analize bomo prispevali nova spoznanja o konjuktivalnem nevusu ter določili dinamiko bolezni in tveganje za nastanek hematogenih metastaz pri bolnikih z uvealnim melanomom z uporabo tekočinske biopsije.
Pomen za razvoj znanosti
Kombinacija patologije, bioinformatike in novih tehnologij v molekularni genetiki je pristop, s pomočjo katerega lahko odkrijemo nove patogenetske mehanizme in diagnostične, prognostične in napovedne označevalce. Ta pristop bomo poskušali razširiti še na tekočinsko biopsijo, kar bi lahko omogočilo zgodnje odkrivanje, spremljanje odgovora na zdravljenje in ugotavljanje ponovitve bolezni. Gliomi so heterogene novotvorbe, tako na klinični kot molekularni ravni. Nedavno je Svetovna zdravstvena organizacija začela vključevati molekularne ugotovitve v histopatološko diagnozo specifičnih tipov tumorjev, tj. integrirano diagnozo. Naš cilj je odkriti specifične biomarkerje, ki bi jih lahko uporabili kot tarče na cirkulirajoči tumorski DNA za natančnejšo karakterizacijo gliomov, in tudi za identifikacijo novih molekularnih biomarkerjev, ki bi lahko pripomogli k razvoju specifičnega zdravljenja posameznih vrst gliomov. Epitelijsko-mezenhimski prehod (EMT) sodeluje v različnih fizioloških in patoloških procesih, kot so celjenje ran, regeneracija tkiva, fibroza in kancerogeneza. Transkripcijski faktorji EMT lahko povzročijo tudi nastanek lastnosti, podobnih matičnim celicam, ki so odgovorne za nastanek rakavih matičnih celic (CSC), kar povezuje koncepta EMT in CSC. Kljub obsežnim raziskavam je pomen EMT in CSC pri različnih oblikah raka še vedno nejasen. Analizirali bomo EMT in CSC v prekancerozah in karcinomih v različnih organih, da bi bolje razumeli njihovo patogenetsko vlogo in poiskali nove diagnostične in napovedne označevalce v predrakavih lezijah in karcinomih različnih organov. Fibroza pri kroničnih vnetnih črevesnih boleznih, zlasti pri Crohnovi bolezni, je zaplet, ki ga še vedno slabo razumemo. Fibroza je skupna končna pot pri odpovedi organov pri različnih boleznih, npr. v jetrih, ledvicah, pljučih in srcu. Domnevajo, da je posledica okvare tkiva zaradi kronične poškodbe in/ali vnetja in okvarjenih mehanizmov celjenja, kar vodi do progresivnega brazgotinjenja in poškodbe organov. Miofibroblasti so ključna efektorska celica pri fibrozi in so odgovorni za sintezo belakovin zunajceličnega matriksa. Kljub splošno sprejeti osrednji vlogi miofibroblastov v različnih fizioloških in patoloških stanjih pa je izvor teh pomembnih celic še vedno nepojasnjen. Analizirali bomo porazdelitev veziva, miofibroblastov in pericitov v črevesni steni pri Crohnovi bolezni, ulceroznem kolitisu in normalni steni črevesa ter poiskali diagnostične označevalce fibroze. Vaskulitisi so skupina različnih vnetnih bolezni, za katere je značilno predvsem vnetje krvnih žil. Vnetje lahko povzroči poškodbe, uničenje in nekrozo sten krvnih žil, kar vodi do preoblikovanja žilne stene, stenoze ter ishemičnih in hemoragičnih dogodkov. Klasični serološki označevalci, klinični simptomi in histopatološke spremembe lahko pomagajo pri določanju vrste vaskulitisa. Še vedno pa ne poznamo specifične neinvazivne biomarkerje, ki bi omogočili učinkovito in zanesljivo zgodnjo diagnozo in napoved poteka različnih vaskulitisov, spremljanje napredovanja bolezni, remisije in napovedovanje ponovitve po zdravljenju. Naš cilj je identificirati kandidate za mikro RNA biomarkerje za temporalni arteritis in granulomatozo s polangiitisom in oceniti njihovo uspešnost v klinični praksi. Želimo poiskati mikro RNA, ki bi v kombinaciji s klasičnimi serološkimi označevalci omogočile zgodnjo diagnozo temporalnega arteritisa in granulomatoze s polangiitisom in po možnosti napovedale njihovo ponovitev. Melanocitne lezije so med najpogostejšimi tumorji pri ljudeh, ki prizadenejo predvsem kožo in oko. Kljub obsežnim raziskavam diagnoza (razlikovanje med benignim nevusom in malignim melanomom) še vedno temelji predvsem na morfološki analizi z relativno omejeno vlogo dodatnih tehnik. Pri nekaterih vrstah melanocitnih lezij ni mogoče napovedati kliničnega poteka. S povezovanjem morfološke in molekularne analize bi bilo lažje identificirati atipične Spitz tumorje, pri katerih lahko pričakujemo a
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave naše skupine bodo pomembno prispevale k razvoju na področju zdravstvenega varstva in odprle možnosti za novo sodelovanje na raziskovalnem področju. Raziskave bodo pripomogle tudi k natančnejši diagnozi različnih neoplastičnih in vnetnih boleznih. Naš cilj je tudi uvesti diagnostične teste na krvi, ki so cenejši in neinvazivni.   Pedagoško delo članov skupine bo znatno prispevalo pri vzgoji in izobraževanju mlajših generacij. Tako bomo znanje in raziskovalne izkušnje predali na mlajše, ki bodo v bodočnosti nadaljevali in izboljšali raziskave in ustvarjali nove raziskovalne hipoteze.   Rezultati naših raziskav bi lahko bili tudi izhodišče za industrijske raziskave in bi lahko omogočile razvoj novih diagnostičnih testov.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno