Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Patologija in molekularna genetika

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.01.00  Medicina  Mikrobiologija in imunologija   
3.04.00  Medicina  Onkologija   
Ključne besede
patologija, imunopatologija, nefropatologija, ultrastrukturna patologija, transplantacija, karcinogeneza, tumorji glave in vratu, diagnostični in napovedni dejavniki, genetika monogenskih in kompleksnih bolezni, povezave genotip-fenotip, novi geni in mutacije, povezava novih genov in bolezni, visoko- in nizkopenetrantni geni
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (55)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  17954  Mojca Bekanovič    Raziskovalec  2004 
2.  24608  dr. Gašper Berginc  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  21 
3.  25441  dr. Emanuela Boštjančič  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  121 
4.  17952  Tomo Brezovar    Tehnični sodelavec  2004 - 2006 
5.  05367  dr. Anton Cerar  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2008  194 
6.  28344  dr. Katarina Dimnik  Onkologija  Mladi raziskovalec  2008  33 
7.  17953  Magdalena Dimnik    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
8.  06207  Zvezdana Dolenc-Stražar  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2004 - 2008  77 
9.  29674  Andreja Drofenik    Tehnični sodelavec  2008 
10.  07192  dr. Ksaverija Ferlan-Marolt  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2008  189 
11.  02273  dr. Dušan Ferluga  Mikrobiologija in imunologija  Vodja  2004 - 2008  531 
12.  07479  dr. Janez Fischinger  Onkologija  Raziskovalec  2004  86 
13.  02127  dr. Nina Gale  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2008  406 
14.  09275  dr. Damjan Glavač  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2008  565 
15.  17945  Branka Grmek    Tehnični sodelavec  2004 - 2007 
16.  26059  Katarina Hafner    Tehnični sodelavec  2008 
17.  27607  dr. Sonja Hrašovec  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  12 
18.  07190  dr. Anastazija Hvala  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2008  172 
19.  17955  Sonja Ivanič    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
20.  17946  Metka Janc    Tehnični sodelavec  2004 - 2007 
21.  20201  dr. Maja Jerše  Onkologija  Tehnični sodelavec  2004 - 2008  50 
22.  19130  dr. Jera Jeruc  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2005 - 2008  167 
23.  17948  Alenka Jurančič    Tehnični sodelavec  2004 - 2005 
24.  11204  dr. Vesna Jurčić  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2008  150 
25.  24236  Višnja kastelic    Tehnični sodelavec  2005 
26.  17949  Tadeja Klemenc    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
27.  02051  Tatjana Kobenter  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2004 - 2008  20 
28.  22462  dr. Nika Kojc  Onkologija  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  187 
29.  21507  dr. Branka Korošec  Sistemi in kibernetika  Mladi raziskovalec  2004 - 2005  61 
30.  15472  dr. Boštjan Luzar  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2008  459 
31.  07187  dr. Andrej Mašera  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2006  133 
32.  25809  dr. Vid Mlakar  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  97 
33.  17965  Breda Nagode    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  14 
34.  07228  dr. Zdenka Ovčak  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2008  78 
35.  02748  Tatjana Perković  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2004 - 2005  58 
36.  23082  dr. Martina Perše  Onkologija  Tehnični sodelavec  2006 - 2008  208 
37.  26058  dr. Jože Pižem  Onkologija  Tehnični sodelavec  2005 - 2008  174 
38.  17950  Majda Prebil    Tehnični sodelavec  2004 - 2005 
39.  01502  dr. Metka Ravnik-Glavač  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  268 
40.  07184  dr. Tomaž Rott  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2008  351 
41.  22590  dr. Sava Smerkolj  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2004  14 
42.  19141  dr. Irena Srebotnik Kirbiš  Onkologija  Tehnični sodelavec  2007 - 2008  92 
43.  23585  dr. Mojca Stražišar  Onkologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2008  37 
44.  14669  dr. Margareta Strojan Fležar  Onkologija  Raziskovalec  2007 - 2008  264 
45.  17947  Nataša Štok-Pfajfar    Tehnični sodelavec  2004 - 2007 
46.  28142  Urška Teraš    Tehnični sodelavec  2006 
47.  06661  dr. Marjeta Terčelj Zorman  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004  414 
48.  18362  Daniel Velkavrh    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
49.  24235  Irena Vidovič    Tehnični sodelavec  2005 - 2008 
50.  07182  dr. Alenka Vizjak  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2008  377 
51.  12956  dr. Metka Volavšek  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2008  238 
52.  12955  dr. Nina Zidar  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2008  391 
53.  28143  dr. Andrej Zupan  Onkologija  Tehnični sodelavec  2006 - 2008  54 
54.  29675  Marija Zupančič    Tehnični sodelavec  2008 
55.  04651  mag. Teofil Žižek  Kemija  Tehnični sodelavec  2004 - 2005  14 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.743 
Povzetek
A. Imunske in neimunske bolezni ledvic in ožilja Iztirjena imunska odzivnost, neimunski dejavniki in genetske anomalije imajo pomembno vlogo pri nastanku vnetnih in degenerativnih boleznih, ožilje z endotelno celico in ledvica pa so pogosto tarča bolezenskih dogajanj. Raziskave so usmerjene v proučevanje pomanjkljivo poznanih etiopatogenetskih mehanizmov in histopatoloških značilnosti v različnih fazah razvoja bolezni, zlasti sistemskega lupusa eritematodesa (SLE), vaskulitisa, povezanega z antinevtrofilnimi citoplazemskimi protitelesi (ANCA), bolezni odlaganja monoklonskih imunoglobulinov in balkanske endemske nefropatije. Pri SLE z najsodobnejšimi raziskovalnimi metodami na izrezanih glomerulih proučujemo ekspresijo genov, vpletenih v proliferacjo, vnetno celično infiltracijo in uravnavanje apoptoze v primerjavi z obliko in stopnjo histopatoloških sprememb. Raziskave vključujejo tudi genetsko-fenotipske primerjave pri Alportovem sindromu in benigni familiarni hematuriji, boleznih, ki nastanejo zaradi mutacij na genih za alfa verige kolegena tipa IV. B. Onkogeneza V naših raziskavah proučujemo morfološke, imunohistokemične in genetske značilnosti predstopenj ploščatoceličnega karcinoma glave in vratu. Njihovo poznavanje omogoča natančno razvrščanje predstopenj ploščatoceličnega karcinoma glave in vratu po lastni, mednarodno priznani Ljubljanski klasifikaciji in zanesljivejšo napoved bolezni. Podobno prispevajo raziskave pri invazivni obliki ploščatoceličnega karcinoma glave in vratu k razumevanju patogenetskih mehanizmov in odkrivanju napovednih dejavnikov. C. Molekularnogenetske raziskave Izhodišče raziskav je dosedanje vedenje o molekularnogenetskih predispozicijah za nastanek številnih monogenskih dednih bolezni in kompleksnih bolezni, pri katerih je vključenih več genov, na izraženost bolezni pa vplivajo tudi dejavniki okolja. V slovenski populaciji analiziramo bolezni, kot so družinske oblike drobnoceličnega raka pljuč, ledvic in debelega črevesa ter monogenske dedne bolezni, kot so očesne dedne bolezni (Stargardtova bolezen in keratokonus), kožne dedne bolezni (Darierjeva bolezen), dedne bolezni ledvic (Alportov sindrom) in nekatere druge (npr. Marfanov sindrom). Ker rak nastane zaradi kopičenja mutacij v genih, odgovornih za nadzorovanje mehanizmov razmnoževanja, rasti celic in celične smrti ter za migracijo celic na določeno mesto v organizmu, z modernimi metodami molekularne genetike iščemo nove gene, ki so vključeni v te mehanizme in lahko prispevajo k nastanku različnih vrst raka. Osredotočamo se predvsem na gene imunskega odgovora, DNA popravljalnega mehanizma, gene, ki kodirajo transkripcijske faktorje in prevodnike signalov, rastne faktorje ter prenašalce snovi skozi membrane. Naravo odkritih sprememb v genih poskušamo tudi funkcijsko opredelili.
Pomen za razvoj znanosti
Pomembni in mednarodno odmevni so dosežki naše raziskovalne skupine, ki prispevajo k razumevanju imunskih mehanizmov tkivne okvare in vnetja ledvic in ožilja pri različnih boleznih. Člani skupine so svoje izvirne dosežke prikazali v člankih, objavljenih v prestižnih revijah, ki jih navaja SCI. Na eni največjih preiskovanih skupin 358 bolnikov so dokazali odvisnost med distribucijo in intenzivnostjo glomerulnih subendotelnih depozitov in oblikami aktivnega lupusnega nefritisa. Naše raziskave na izoliranih glomerulih so opozorile na pomen apoptoze in aktivacije provnetnih genov v patogenezi lupusnega nefritisa. Potrdile so tudi pomembno vlogo apoptoze pri zgodnjem miokardnem infarktu. Postavili smo hipotezo, da je odsotnost z glomerulnimi primerljivih vnetnih sprememb na arteriolah in arterijah v ledvici pri istem bolniku posledica razlik v endotelijskih celicah. V razliko od fenestriranih glomerulnih nefenestrirane arteriolne in arterijske endotelijske celice onemogočajo neposreden stik imunskih depozitov s plazemskimi beljakovinami, iz katerih z aktivacijo nastajajo vnetni mediatorji. Doslej največja objavljena klinično-patološka raziskava C1q nefropatije je pokazala, da je bolezen patogenetsko heterogena. Bolezen se namreč lahko klinično in histopatološko izraža kot imunsko kompleksni glomerulonefritis oz. vaskulitis ali pa kot nevnetna podocitopatija z nefrotskim sindromom in minimalnimi glomerulnimi spremembami oz. fokalno segmentno glomeruklosklerozo. V raziskavi hantanske nefropatije smo z elektronsko mikroskopsko analizo potrdili, da je osnovna tarča drobno žilje zunanje sredice ledvic. Vse kaže, da endoteliotropni hantavirusi niso neposredno citopatogeni, ampak je žilna okvara interakcija številnih, ob okužbi sproščenih citokinov. Pomemben je naš raziskovalni prispevek v mednarodni skupini raziskovalcev, ki je izdelala kriterije za diagnozo še vedno enigmatične balkanske endemske nefropatije. Mednarodno priznanje naših originalnih izsledkov za klasifikacijo predstopenj v razvoju ploščatoceličnega karcinoma grla in ustne votline (Ljubljanska klasifikacija) je največji dosežek članov naše raziskovalne skupine. Dopolnjene kriterije za histološko razvrstitev sprememb v posamezno rizično grupo smo ovrednotili še z imunohistokemičnimi in molekularno-genetskimi preiskavami (reaktivacija encima telomerase, stromalne spremembe ter vloga survivina in FIHT gena v razvoju ploščatoceličnega karcinoma glave in vratu, novi dosežki v procesu apoptoze) in rezultati 25-letnega sledenja več kot 100 bolnikov s predstopnjami raka in prehodom v karcinom v 1,1% v skupini z nizko rizičnimi spremembami in v 9,5% v skupini rizičnega epitelija. Naši dosežki so postali mednarodno priznani in člani naše raziskovalne skupini so bili vabljeni avtorji posameznih poglavji v petih uglednih strokovno-znanstvenih monografijah o tumorjih glave in vratu. Naši rezultati tako pomembno prispevajo k novim spoznanjem v procesu karcinogeneze in odkrivanju diagnostičnih in napovednih dejavnikov. V naših molekularno genetskih raziskavah smo pokazali na nekatere nove in pomembne korelacije med genotipom in fenotipom pri dednih sindromih v slovenski populaciji. Rezultati takšnih raziskav so pomembni tudi v okviru svetovnega projekta “Humani variom”, ki je še v začetni fazi in katerega cilj je zbrati, hraniti in posredovati vse genetske variacije, ki bi lahko imele pomen za človekovo zdravje. V okviru mednarodnega sodelovanja skupine GENICA smo odkrili nekatere nove potencialne biomarkerje pri kolorektalnem raku in raku dojke. Eden od takšnih markerjev v promotorskem predelu gena TC21 je pokazal na pomembno povezavo med preživetjem bolnic z rakom dojke in zdravljenjem s tamoksifenom.
Pomen za razvoj Slovenije
Uvajanje sodobne tehnologije, novih razvrstitev bolezni ledvic in ožilja, redno klinično-patološko sodelovanje in pridobljene raziskovalne izkušnje pomembno prispevajo k dvigu kavlitete zahtevne in zapletene biopsijske diagnostike. natančnejše kvalitativno in kvantitativno opredeljevanje imunske in neimunske oblike kakor tudi stopnje tkivnih sprememb v biopsijskem vzorcu omogočajo kliniku, da v praksi izbere najustreznejše zdravljenje, pa tudi da z rebiopsijami na najobjektivnejši način spremlja učinek zdravljenja in potek bolezni. Vse navedene raziskave karcinogeneze tumorjev v področju glave in vratu ter njihovih predstopenj prispevajo k izboljšanju kvalitete biopsijske dejavnosti in s tem k učinkovitejšem zdravljenju in ustreznejšim napovednim opredelitvam. Ti rezultati pomembno prispevajo k izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalcev Slovenije in še posebej ogrožene populacije (kadilci in ljudje s prekomernim uživanjem žganih pijač). Molekularnogenetske raziskave obsegajo raziskave na področju nekaterih dednih bolezni in raka, ki doslej v slovenski populaciji še niso bile raziskane. Razvili smo učinkovit molekularnogenetski pristop za odkrivanje nekaterih dednih sindromov v slovenski populaciji npr. multiple endokrine neoplazije - MEN2, Alportovega sindroma in benigne družinske hematurija, Darierjeve bolezni in Creutzfdled Jakobove bolezni. Nadalje smo pri kompleksnih boleznih, kot so Chronova bolezen, kolorektalni rak, pljučni rak in rak dojke pokazali na nekatere pomembne povezave med geni in boleznijo. To nam bo omogočilo presejanje populacije in identifikacijo novih družin, kar je lahko povezano tudi z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem. Odkrili smo tudi več novih in za slovensko populacijo značilnih mutacij. Ob tem pa smo razvili tudi nove metodološke pristope za učinkovito in relativno cenovno ugodno odkrivanje variacij v bolezenskih genih, ki vključujejo kapilarno elektroforezo v kombinaciji s polimorfizmi enoverižne DNA (CE-SSCP), DHPLC metodologijo in razvoj DNA mikromrež. Vse naše raziskave imajo tudi pomembno vlogo pri dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju študentov biomedicine in zdravnikov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno