Projekti / Programi
Patologija in molekularna genetika
01. januar 1999
- 31. december 2003
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.01.00 |
Medicina |
Mikrobiologija in imunologija |
|
3.04.00 |
Medicina |
Onkologija |
|
1.05.00 |
Naravoslovje |
Biokemija in molekularna biologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B520 |
Biomedicinske vede |
Splošna patologija, patološka anatomija |
B500 |
Biomedicinske vede |
Imunologija, serologija, transplantacija |
B560 |
Biomedicinske vede |
Urologija, nefrologija |
B530 |
Biomedicinske vede |
Srce in obtočila |
B200 |
Biomedicinske vede |
Citologija, onkologija, kancerologija |
B725 |
Biomedicinske vede |
Diagnostika |
Patologija, imunopatologija, elektronska mikroskopija, imunohistologija, nefrologija, avtoimunske bolezni, trasplantacija, bolezni žil, karcinogeneza, prekanceroze, molekularna patologija, molekularna biologija, molekularno genska diagnostika, genska terapija
Raziskovalci (42)
Organizacije (1)
Povzetek
Program bo vključeval raziskave o patologiji vnetnih, degenerativnih in tumorskih bolezni, kakor tudi molekularno genetske raziskave raka, dednih in kompleksnih genetskih bolezni. Na organ omejene (ledvica, ožilje) in sistemske bolezni, zlasti vnetne in degenerativne, imajo različno etiologijo in različno distribucijo bolezenskih sprememb v organu, kot na pr. v ledvici znotraj nefrona. Kljub različni etiologiji je lahko mehanizem nastanka in razvoja bolezenskih sprememb enak ali vsaj podoben: imunske ali neimunske narave. Pogosto je skupni dejavnik okvara žil, pri kateri je ključna tarča endotelna celica. Nadaljevali bomo raziskave še vedno etiopatogenetsko pomanjkljivo opredeljenih ledvičnih, žilnih in sistemskih bolezni kot so balkanska endemska nefropatija, hantanska hemoragična vročica, sistemski lupus eritematozus ter ANCA pozitivne in druge avtoimunske bolezni, bolezni odlaganja paraproteinov, arteriolohialinoza, bolezni presadka in nekatere druge nejasno opredeljene in na novo odkrite glomerulne bolezni. Poleg tradicionalnih histomorfoloških metod bomo vključevali imunohistokemične (vključno z reakcijami na različne celične in tkivne zaznamovalce), histomorfometrične metode, elektronsko mikroskopijo in molekularno genetske metode. Rak je genetska bolezen in cilj raziskav je opredeliti najpogostejše molekularno genetske spremembe pri nekaterih dednih in sporadičnih oblikah raka v slovenski populaciji še posebej pa v primerih raka v področju glave in vratu, pljuč, ledvic, gastro-intestinalnega trakta in prostate. V okviru programa genetske analize tumor supresorskih genov in onkogenov z dednimi predispozicijami za nastanek raka bo potekalo odkrivanje presimptomatičnih rizičnih članov, s čimer je povezano zgodnje odkrivanje bolezni. Pri dednih in sporadičnih oblikah raka bomo nadaljevali z analizo tumor supresorskih genov; TP53, VHL, WT1, WT2, RB, NF-1, NF-2, APC, MSH2, MLH1, BRCA1, BRCA2, NBCCS in onkogenov; Met, Ret, Ras, Myc, Fos, EGFR, c-erbB-2 in bcl-2, da bi raziskali njihovo vlogo pri nastanku rakavih obolenj v slovenski populaciji. Raziskava je še posebej usmerjena na molekularno-genetske spremembe v prekancerozah, saj so le te najbolj pomembne za zgodnje odkrivanje in izboljšanje rezultatov zdravljenja. S primerjavo kliničnega poteka bolezni, histoloških značilnosti tkivnih vzorcev in rezultatov molekularnih preiskav bomo natančneje opredelili odločujoče molekularne spremembe, ki so najverjetneje odgovorne za razvoj karcinoma v področju glave in vratu, pljuč, ledvic in širokega črevesa. ABC-genski klaster z domeno za vezavo ATP je po številu genov med največjimi v humanem genomu in kodira funkcionalno zelo raznoliko skupino proteinov, ki so udeleženi pri transportu molekul skozi membrane. Z molekularno genetsko analizo ABC transporterjev; kot npr. CFTR gena, MDR genov in ABCR gena bomo raziskovali vlogo teh genov pri nastanku nekaterih bolezni (cistične fibroze, moške neplodnosti, pankreatitisa, določene oblike slepote) v slovenski populaciji.
Pomen za razvoj znanosti
Pričakujemo, da bodo naše raziskave prispevale k jasnejšemu opredeljevanju in novemu odkrivanju histopatoloških značilnosti ledvičnih, žilnih in sistemskih bolezni, ki bi lahko imele pomen v diagnostiki ter pri napovedi poteka in izhoda bolezni. Obenem si je mogoče obetati, da bodo dosežki prispevali k boljšem razumevanju vzrokov nastanka in mehanizmov razvoja bolezni. Med takšnimi boleznimi so med drugim balkanska nefropatija, bolezen povzročena s hantavirusi, ANCA pozitivne bolezni, lupusna vaskulopatija, kakor tudi nekatere še nejasno opredeljene ali novoodkrite bolezni kot so C1q nefropatija ter fibronektinska, kolagenofibrotična in lipoproteinska glomerulopatija.Pričakujemo, da bodo rezultati naših molekularno genetskih raziskav natačneje opredelili pogostnost pojavljanja in naravo genetskih sprememb v procesu karcinogeneze različnih tumorjev. Odločilnega pomena bi bilo odkrivanje morebitnih označevalcev, kot sta mikrosatelitna nestabilnost in izguba heterozigotnosti, v prekanceroznih spremembah, s katerimi bi dovolj zgodaj lahko napovedovali stopnjo tveganja za razvoj raka.Raziskave ABC transporterjev bodo pomagale pojasniti strukturo in naravo teh genov, njihov mehanizem delovanja ter s tem tudi njihovo vlogo pri nastanku bolezni.
Pomen za razvoj Slovenije
Diagnostika s histopatološko analizo odvzetih tkivnih vzorcev organov ni več omejena na tumorje, ampak se je uveljavila v zadnjem času tudi pri netumorskih, zlasti vnetnih in degenerativnih boleznih. Dosežki našega raziskovalnega dela bodo prispevali k dvigu kvalitete diagnostičnega dela pri nas, nabiranju izkušenj, natančnejšemu opredeljevanju narave in prognoze bolezni in s tem k izbiri najustreznejšega zdravljenja. Izboljšave v diagnostiki bodo prispevale k boljšemu vpogledu o pogostnosti bolezni pri nas. Po zadnjih podatkih Registra raka za Slovenijo (1993) je bil ploščatocelični karcinom ustne votline, žrela in grla drugi najpogostejši rak pri moških. Pet-letno preživetje teh bolnikov je le 50% in s sedanjimi oblikami zdravljenja ni pričakovati vidnejšega napredka. Zato odkrivanje potencialnih kazalcev, s katerimi bi lahko napovedovali stopnjo tveganja pri razvoju raka v tem področju, pomeni obetavno možnost za izboljšanje rezultatov zdravljenja te bolezni. Nobena od številnih dednih predispozicij za nastanek raka še ni bila genetsko raziskana v slovenski populaciji. Naši rezultati bodo omogočili populacijsko študijo v smislu ugotavljanja incidence posameznih dednih rakavih bolezni pri nas, vključevanja določenih genov v posamezne vrste nastanka raka, prevladovanje posameznih mutacij, povezavo med genotipom in fenotipom tumorjev in s tem bolj natančno opredelitev mehanizma kancerogeneze. Podatki bodo nadalje služili za sestavo nacionalnih molekularno genetskih registrov, ki bodo podlaga za hitro in natačno diagnostiko ter vključevanje družinskih članov v preventivne programe zdravljenja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo