Projekti / Programi
Gozd, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri
01. januar 2020
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.00 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
Sonaravno večnamensko gospodarjenje z gozdom, ekologija gozda, divjad in lovstvo, zdravje gozda, dendrologija in genetika, urejanje gozdov, operacijske raziskave, ekologija krajine, prirastoslovje, organizacija in tehnologije v gozdarstvu, gozdarska politika in ekonomika, gozdarsko inženirstvo
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
19. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
663 |
16.747 |
15.115 |
22,8 |
| Scopus |
670 |
18.540 |
16.824 |
25,11 |
Raziskovalci (41)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
29881 |
Tomaž Adamič |
|
Tehnični sodelavec |
2020 |
32 |
| 2. |
10801 |
dr. Andrej Bončina |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
517 |
| 3. |
28895 |
Danijel Borkovič |
|
Tehnični sodelavec |
2020 |
30 |
| 4. |
11958 |
dr. Robert Brus |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
743 |
| 5. |
11253 |
dr. Jurij Diaci |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
716 |
| 6. |
27615 |
dr. Andrej Ficko |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2020 - 2024 |
166 |
| 7. |
34320 |
dr. Gal Fidej |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2021 |
86 |
| 8. |
20691 |
dr. Petra Grošelj |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
167 |
| 9. |
30165 |
dr. Tine Hauptman |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
322 |
| 10. |
06470 |
dr. David Hladnik |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
251 |
| 11. |
26070 |
dr. Kristjan Jarni |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
98 |
| 12. |
39097 |
Jernej Javornik |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Mladi raziskovalec |
2020 |
44 |
| 13. |
58146 |
Luka Jemec |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Mladi raziskovalec |
2023 - 2024 |
2 |
| 14. |
22515 |
dr. Klemen Jerina |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
449 |
| 15. |
02491 |
dr. Maja Jurc |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
564 |
| 16. |
28501 |
dr. Matija Klopčič |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
176 |
| 17. |
27605 |
dr. Milan Kobal |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
350 |
| 18. |
12796 |
dr. Janez Krč |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2021 |
317 |
| 19. |
29816 |
dr. Miha Krofel |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
767 |
| 20. |
37794 |
Vasja Leban |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Tehnični sodelavec |
2020 |
119 |
| 21. |
29335 |
dr. Matevž Mihelič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
114 |
| 22. |
27544 |
dr. Thomas Andrew Nagel |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
234 |
| 23. |
35955 |
dr. Mojca Nastran |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
65 |
| 24. |
13256 |
Roman Pavlin |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Tehnični sodelavec |
2020 |
87 |
| 25. |
25668 |
dr. Špela Pezdevšek Malovrh |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
316 |
| 26. |
10973 |
dr. Janez Pirnat |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
203 |
| 27. |
22576 |
dr. Anton Poje |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2021 |
146 |
| 28. |
25666 |
dr. Aleš Poljanec |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
249 |
| 29. |
06473 |
dr. Igor Potočnik |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2021 |
265 |
| 30. |
31210 |
mag. Helena Erika Rojc |
|
Tehnični sodelavec |
2020 |
22 |
| 31. |
24368 |
dr. Andrej Rozman |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
113 |
| 32. |
21043 |
dr. Dušan Roženbergar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2021 |
231 |
| 33. |
32898 |
dr. Tina Simončič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
82 |
| 34. |
17770 |
Alojzij Skvarča |
|
Tehnični sodelavec |
2020 |
27 |
| 35. |
55855 |
Nik Šabeder |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Mladi raziskovalec |
2021 - 2024 |
47 |
| 36. |
10008 |
dr. Milan Šinko |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
123 |
| 37. |
53618 |
Tjaša Šmidovnik |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2024 |
20 |
| 38. |
52403 |
Vasilije Trifković |
|
Tehnični sodelavec |
2020 |
29 |
| 39. |
07446 |
dr. Lidija Zadnik-Stirn |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Upokojeni raziskovalec |
2020 - 2024 |
609 |
| 40. |
25522 |
dr. Vera Zgonik |
Biologija |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
24 |
| 41. |
51250 |
Barbara Žabota |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Tehnični sodelavec |
2020 |
33 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program Gozd, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri se osredotoča na dolgoročne temeljne raziskave ekologije gozda ter gospodarskih in družbenih funkcij gozdnih ekosistemov, s posebnim poudarkom na sonaravnem gospodarjenju. Sodobne izzive v gozdarstvu obravnavamo z interdisciplinarnega vidika in v sodelovanju s tujimi raziskovalnimi institucijami. Pri raziskavah je pozornost usmerjena v povečanje odpornosti gozdov in prilagajanju gospodarjenja na globalne spremembe. Pomemben vidik raziskovanja predstavlja neposreden prenos izsledkov v prakso preko pedagoške dejavnosti in delavnic, namenjenih gozdarskim strokovnjakom. Raziskave so razdeljene na tri stebre in devet tem, znotraj vsake teme je opredeljenih več ciljev. Temeljne raziskave gozdnih ekosistemov v okviru stebra 1 zagotavljajo ključna spoznanja o delovanju gozdnih ekosistemov v spreminjajočem se okolju. Raziskave zajemajo vrsto tem, kot so dolgoročno spremljanje dinamike pragozdov, naravnih procesov in dinamike motenj, biotska raznovrstnost gozdov, genetska raznovrstnost populacij drevesnih vrst, zoološke in mikološke študije ter ekologija in upravljanje populacij divjadi. V okviru stebra 2 se osredotočamo na raziskave večnamenskega upravljanja in gospodarjenja z gozdovi. Pri tem proučujemo prilagojene strategije gospodarjenja upoštevajoč tveganja, razvijamo nova orodja in sisteme za podporo odločanju ter modele za spremljavo in preprečevanje naravnih nesreč v gozdovih. Raziskovalna vprašanja v okviru tretjega stebra so usmerjena k družbenim funkcijam gozdnih ekosistemov, kot je dolgoročna konkurenčnost gozdarskega sektorja, varnost pri delu v gozdovih, zagotavljanje javnih interesov in ekosistemskih storitev ter raziskave na področju zasebnih gozdov. Program vzdržuje mrežo več 100 raziskovalnih ploskev in objektov v različnih ekoloških razmerah, za katere je dolgoročno financiranje ključnega pomena. Razpolagamo z lastnimi certificiranimi laboratoriji (npr. entomološki laboratorij, ergonomski laboratorij, molekularni laboratorij, dendroekološki laboratorij) in 77 ha raziskovalnega gozda v bližini fakultete, ter imamo dostop do 510 ha gozdov Pahernikove ustanove. Pri raziskavah uporabljamo različne metode vključno z dolgoročnimi meritvami na trajnih raziskovalnih ploskvah, nadzorovanimi poskusi v gozdovih, molekularnimi in morfometričnimi metodami, spremljanjem in vzorčenjem entomofaune z entomološkimi pastmi, zbiranjem in analiziranjem vzorcev gliv in fitoplazem, GPS telemetrijo prostoživečih živali in tehnikami daljinskega zaznavanja, kot so lidarska snemanja in vsesmerna fotografija. Razmerje med mlajšimi in starejšimi raziskovalci je ugodno. Rezultate raziskav objavljamo tudi v revijah z najvišjimi faktorji vpliva, kot so Science (članek o vračanju velikih zveri v Evropi, objavljen 2015) in Nature Climate Change (članek o motnjah in podnebnih spremembah v gozdovih, objavljen 2017).
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program Gozd, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri pomeni krepitev vodilne vloge slovenske gozdarske znanosti v Evropi v okviru dolgoročnih raziskav v podporo večnamenskemu in sonaravnemu gospodarjenju z gozdovi. Načelo ekosistemskega gospodarjenje sicer izvira iz raziskav v gozdovih ZDA, vendar so znanstveni dokazi v gozdarstvu in primeri dobrih praks redki. Raziskovalna skupina preučuje znanstvene dokaze o ekoloških, gospodarskih in socialnih učinkih sonaravnega gospodarjenja z gozdovi.
Raziskave v naravnih gozdovih zagotavljajo temelj za razumevanje in kvantifikacijo gonilnih sil sprememb in odziva gozdnih ekosistemov na različnih prostorskih ravneh. Te osnovne informacije so nujno potrebne za oblikovanje novih upravljavskih strategij, ki omogočajo prilagajanje spremembam, ne preprečevanje sprememb, s čimer poskušajo zmanjšati izgubo ekosistemskih storitev v prihodnje.
Proučevanje invazivnih tujih škodljivih bolezni in žuželk, pojavljanja novih fitoplazm v lesnatih rastlinah, endofitov, ter vplivov podnebnih sprememb na odnos gostitelj/parazit/simbiont prispeva k razvoju sistemov zgodnjega opozarjanja in oblikovanju odzivnih strategij, kar je eden izmed ključnih izzivov v Evropski uniji na področju zdravja rastlin.
Raziskave vplivov velikih zveri v gozdnih krajinah Srednje Evrope in vplivi alohtonih vrst velikih sesalcev na vegetacijo v gozdnih krajinah prispevajo k boljšemu razumevanju ekologije vrst in njihovih vlog v ekosistemih. Raziskovalni program je na tem področju vodilni v Evropi , pri čemer upoštevamo čezmejne vidike upravljanja s prosto živečimi živalmi.
Sistemi za podporo odločanju, ki jih razvijamo v skupini, bodo omogočili pravočasno in kakovostno sprejemanje odločitev za ravnanje s sestoji upoštevajoč različna tveganja. Analiza dinamike gozda na visoki ločljivostni ravni s pomočjo sodobnih digitalnih podatkovnih nizov, kot so vsesmerna fotografija, roji podatkovnih točk in velike podatkovne baze, predstavlja nov trend v gozdni inventuri in obdelavi podatkov. Razvoj novega modela pri skupinskem odločanju lahko prispeva k učinkovitejšim odločitvam o ravnanju z gozdovi, saj je v proces odločanja vključenih več zainteresiranih strani z nasprotujočimi si mnenji.
Raziskovanje hudourniških procesov v gozdovih in analiza zaščitnih ukrepov, potrebnih za zmanjšanje tveganja naravnih nesreč, temelji na najnovejših tehnikah in orodjih s področja geomatike in okoljskega inženiringa za zbiranje, obdelavo, analizo, vizualizacijo in upravljanje prostorsko določnih informacij ter predstavlja temelj pri izgradnji prostorskega informacijskega sistema za obvladovanje posledic naravnih nesreč.
Raziskave oskrbe z lesno biomaso in novih poslovnih modelov nadgrajujejo znanje o varni in učinkoviti gozdni proizvodnji, kje prevladuje moto-manualno delo. Raziskave o ergonomiji in organizaciji dela bodo koristne za gozdarska podjetja in lastnike gozdov ter za načrtovanje gozdne proizvodnje, zlasti v državah, kjer naravne razmere ali omejitve zaradi varstva narave ne omogočajo uporabe strojne sečnje in spravila.
Raziskovanje povezljivosti in ohranjanja mestnih in primestnih gozdov, vpliva urbanizacije in širitve infrastrukture zagotavlja podporo v procesu odločanja pri krajinskem načrtovanju in ohranjanju mestnih in primestnih gozdov.
V okviru raziskav o vključenosti zasebnih lastnikov gozdov v gospodarjenje z gozdovi smo razvili več inovativnih pristopov pri ugotavljanju in kvantifikaciji raznolikosti ciljev upravljanja lastnikov gozdov, kot je verjetnostno kopičenje, vzročno modeliranje z latentnimi spremenljivkami itd. Modeli so že bili preizkušeni v drugih državah v Evropi in jih dopolnjevali.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program Gozd, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri predstavlja enega izmed vodilnih raziskovalnih programov na področju sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Evropi. Raziskave programske skupine stalno nadgrajujejo tradicionalne koncepte upravljanja z novimi spoznanji o dinamiki ekosistemov in tehnoloških izboljšavah. Upoštevajoč visoko gozdnatost ima Slovenija ključno vlogo pri ohranjanju ekosistemskih storitev in biotske raznovrstnosti v Evropi v zmernem pasu. Raziskave prispevajo k varovanju naravne dediščine; Slovenija ima najnižjo stopnjo razdrobljenosti gozdov v Evropi, največjo pokritost z območji Natura 2000, in predstavlja habitat 15% vseh redkih ali ogroženih vrst, ki so prisotne v EU. Naše raziskave zagotavljajo smernice za izboljšanje in obnovo gozdnih habitatov za biotsko raznovrstnost. Javnost v Sloveniji razume ohranjanje biotske raznovrstnosti in blaženje negativnih učinkov podnebnih sprememb kot pomembnejšo funkcijo gozdov v primerjavi s proizvodnjo lesa, tako da naše raziskave prispevajo tudi k socialnim in kulturnim ciljem v državi.
Pomembna sestavina družbenega razvoja je tudi ozaveščanje širše javnosti o pomenu gozdov za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Raziskave o trajnostnem in sonaravnem gospodarjenju z gozdovi bodo spodbujale okoljsko zavest v družbi. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti je v mednarodnem prostoru že priznan kot regionalni center visokošolskega izobraževanja na področju trajnostnega upravljanja z obnovljivimi naravnimi viri in širše znanosti o trajnosti. Oddelek bo okrepil položaj Slovenije v Evropi na področju visokošolskega izobraževanja na področju ekosistemskega gospodarjenja in integracijskega pristopa k ohranjanju narave. Zaradi nadaljnje degradacije okolja v najbolj razvitih državah, so raziskovalna vprašanja, ki jih program predstavlja v okviru socialnega stebra, zelo pomembna za razvoj trajnostne družbe v Evropi in drugih najbolj razvitih državah.
S sistematičnim zbiranjem in arhiviranjem podatkov o škodi v gozdovih zaradi naravnih nesreč bomo prispevali k evropskemu enotnemu informacijskemu sistemu o gozdovih, ki je eden od ciljev gozdarske strategije EU. Velik poudarek pri razvoju modelov gozdov in orodij za načrtovanje sečnje je namenjen prijaznosti do uporabnika in uporabnosti modelov in orodij v javni gozdarski službi ali med zasebnimi lastniki gozdov. Razvoj novih orodij temelji na uporabi sodobnih tehnologij, kot so navidezna resničnost in razširjena resničnost. Pri razvoju nameravamo še naprej sodelovati s tujimi univerzami in neposrednimi uporabniki orodij.
Člani programske skupine so do sedaj vzpostavili stalne komunikacijske kanale z različnimi mediji za hiter odziv na aktualna upravljavska vprašanja, ki se tičejo gozdnih viro ter skrbijo za razširjanje znanstvenih dosežkov na poljudni ravni v obliki intervjujev in s sodelovanjem v dnevnih prispevkih medijev.
