Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Gozd, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.00  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo   

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
Sonaravno večnamensko gospodarjenje z gozdom, ekologija gozda, divjad in lovstvo, zdravje gozda, dendrologija in genetika, urejanje gozdov, operacijske raziskave, ekologija krajine, prirastoslovje, organizacija in tehnologije v gozdarstvu, gozdarska politika in ekonomika, gozdarsko inženirstvo
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
12.671,92
A''
1.395,27
A'
5.467,78
A1/2
6.820,87
CI10
12.729
CImax
1.054
h10
53
A1
42,94
A3
19,94
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 07. februar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  583  13.215  11.823  20,28 
Scopus  586  14.803  13.356  22,79 
Raziskovalci (39)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29881  Tomaž Adamič    Tehnični sodelavec  2020  32 
2.  10801  dr. Andrej Bončina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  500 
3.  28895  Danijel Borkovič    Tehnični sodelavec  2020  30 
4.  11958  dr. Robert Brus  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  722 
5.  11253  dr. Jurij Diaci  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  698 
6.  27615  dr. Andrej Ficko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja projekta  2020 - 2023  143 
7.  34320  dr. Gal Fidej  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2021  75 
8.  20691  dr. Petra Grošelj  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2020 - 2023  147 
9.  30165  dr. Tine Hauptman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  198 
10.  06470  dr. David Hladnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  249 
11.  26070  dr. Kristjan Jarni  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  95 
12.  39097  Jernej Javornik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2020  30 
13.  22515  dr. Klemen Jerina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  438 
14.  02491  dr. Maja Jurc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  564 
15.  28501  dr. Matija Klopčič  Biotehnika  Raziskovalec  2020 - 2023  153 
16.  27605  dr. Milan Kobal  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  339 
17.  12796  dr. Janez Krč  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2021  308 
18.  29816  dr. Miha Krofel  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  691 
19.  37794  Vasja Leban  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2020  109 
20.  29335  dr. Matevž Mihelič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  96 
21.  27544  dr. Thomas Andrew Nagel  Biotehnika  Raziskovalec  2020 - 2023  213 
22.  35955  dr. Mojca Nastran  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  56 
23.  13256  Roman Pavlin  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2020  86 
24.  25668  dr. Špela Pezdevšek Malovrh  Biotehnika  Raziskovalec  2020 - 2023  269 
25.  10973  dr. Janez Pirnat  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  200 
26.  22576  dr. Anton Poje  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2021  129 
27.  25666  dr. Aleš Poljanec  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  223 
28.  06473  dr. Igor Potočnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2021  264 
29.  31210  mag. Helena Erika Rojc    Tehnični sodelavec  2020  16 
30.  24368  dr. Andrej Rozman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  107 
31.  21043  dr. Dušan Roženbergar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2021  217 
32.  32898  dr. Tina Simončič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020  82 
33.  17770  Alojzij Skvarča    Tehnični sodelavec  2020  27 
34.  55855  Nik Šabeder  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2021 - 2023  20 
35.  10008  dr. Milan Šinko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  122 
36.  53618  Tjaša Šmidovnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  16 
37.  52403  Vasilije Trifković    Tehnični sodelavec  2020  19 
38.  07446  dr. Lidija Zadnik-Stirn  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2023  589 
39.  51250  Barbara Žabota  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2020  31 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.118 
Povzetek
Raziskovalni program Gozd, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri se osredotoča na dolgoročne temeljne raziskave ekologije gozda ter gospodarskih in družbenih funkcij gozdnih ekosistemov, s posebnim poudarkom na sonaravnem gospodarjenju. Sodobne izzive v gozdarstvu obravnavamo z interdisciplinarnega vidika in v sodelovanju s tujimi raziskovalnimi institucijami. Pri raziskavah je pozornost usmerjena v povečanje odpornosti gozdov in prilagajanju gospodarjenja na globalne spremembe. Pomemben vidik raziskovanja predstavlja neposreden prenos izsledkov v prakso preko pedagoške dejavnosti in delavnic, namenjenih gozdarskim strokovnjakom. Raziskave so razdeljene na tri stebre in devet tem, znotraj vsake teme je opredeljenih več ciljev. Temeljne raziskave gozdnih ekosistemov v okviru stebra 1 zagotavljajo ključna spoznanja o delovanju gozdnih ekosistemov v spreminjajočem se okolju. Raziskave zajemajo vrsto tem, kot so dolgoročno spremljanje dinamike pragozdov, naravnih procesov in dinamike motenj, biotska raznovrstnost gozdov, genetska raznovrstnost populacij drevesnih vrst, zoološke in mikološke študije ter ekologija in upravljanje populacij divjadi. V okviru stebra 2 se osredotočamo na raziskave večnamenskega upravljanja in gospodarjenja z gozdovi. Pri tem proučujemo prilagojene strategije gospodarjenja upoštevajoč tveganja, razvijamo nova orodja in sisteme za podporo odločanju ter modele za spremljavo in preprečevanje naravnih nesreč v gozdovih. Raziskovalna vprašanja v okviru tretjega stebra so usmerjena k družbenim funkcijam gozdnih ekosistemov, kot je dolgoročna konkurenčnost gozdarskega sektorja, varnost pri delu v gozdovih, zagotavljanje javnih interesov in ekosistemskih storitev ter raziskave na področju zasebnih gozdov. Program vzdržuje mrežo več 100 raziskovalnih ploskev in objektov v različnih ekoloških razmerah, za katere je dolgoročno financiranje ključnega pomena. Razpolagamo z lastnimi certificiranimi laboratoriji (npr. entomološki laboratorij, ergonomski laboratorij, molekularni laboratorij, dendroekološki laboratorij) in 77 ha raziskovalnega gozda v bližini fakultete, ter imamo dostop do 510 ha gozdov Pahernikove ustanove. Pri raziskavah uporabljamo različne metode vključno z dolgoročnimi meritvami na trajnih raziskovalnih ploskvah, nadzorovanimi poskusi v gozdovih, molekularnimi in morfometričnimi metodami, spremljanjem in vzorčenjem entomofaune z entomološkimi pastmi, zbiranjem in analiziranjem vzorcev gliv in fitoplazem, GPS telemetrijo prostoživečih živali in tehnikami daljinskega zaznavanja, kot so lidarska snemanja in vsesmerna fotografija. Razmerje med mlajšimi in starejšimi raziskovalci je ugodno. Rezultate raziskav objavljamo tudi v revijah z najvišjimi faktorji vpliva, kot so Science (članek o vračanju velikih zveri v Evropi, objavljen 2015) in Nature Climate Change (članek o motnjah in podnebnih spremembah v gozdovih, objavljen 2017).
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program Gozd, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri pomeni krepitev vodilne vloge slovenske gozdarske znanosti v Evropi v okviru dolgoročnih raziskav v podporo večnamenskemu in sonaravnemu gospodarjenju z gozdovi. Načelo ekosistemskega gospodarjenje sicer izvira iz raziskav v gozdovih ZDA, vendar so znanstveni dokazi v gozdarstvu in primeri dobrih praks redki. Raziskovalna skupina preučuje znanstvene dokaze o ekoloških, gospodarskih in socialnih učinkih sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Raziskave v naravnih gozdovih zagotavljajo temelj za razumevanje in kvantifikacijo gonilnih sil sprememb in odziva gozdnih ekosistemov na različnih prostorskih ravneh. Te osnovne informacije so nujno potrebne za oblikovanje novih upravljavskih strategij, ki omogočajo prilagajanje spremembam, ne preprečevanje sprememb, s čimer poskušajo zmanjšati izgubo ekosistemskih storitev v prihodnje. Proučevanje invazivnih tujih škodljivih bolezni in žuželk, pojavljanja novih fitoplazm v lesnatih rastlinah, endofitov, ter vplivov podnebnih sprememb na odnos gostitelj/parazit/simbiont prispeva k razvoju sistemov zgodnjega opozarjanja in oblikovanju odzivnih strategij, kar je eden izmed ključnih izzivov v Evropski uniji na področju zdravja rastlin. Raziskave vplivov velikih zveri v gozdnih krajinah Srednje Evrope in vplivi alohtonih vrst velikih sesalcev na vegetacijo v gozdnih krajinah prispevajo k boljšemu razumevanju ekologije vrst in njihovih vlog v ekosistemih. Raziskovalni program je na tem področju vodilni v Evropi , pri čemer upoštevamo čezmejne vidike upravljanja s prosto živečimi živalmi. Sistemi za podporo odločanju, ki jih razvijamo v skupini, bodo omogočili pravočasno in kakovostno sprejemanje odločitev za ravnanje s sestoji upoštevajoč različna tveganja. Analiza dinamike gozda na visoki ločljivostni ravni s pomočjo sodobnih digitalnih podatkovnih nizov, kot so vsesmerna fotografija, roji podatkovnih točk in velike podatkovne baze, predstavlja nov trend v gozdni inventuri in obdelavi podatkov. Razvoj novega modela pri skupinskem odločanju lahko prispeva k učinkovitejšim odločitvam o ravnanju z gozdovi, saj je v proces odločanja vključenih več zainteresiranih strani z nasprotujočimi si mnenji. Raziskovanje hudourniških procesov v gozdovih in analiza zaščitnih ukrepov, potrebnih za zmanjšanje tveganja naravnih nesreč, temelji na najnovejših tehnikah in orodjih s področja geomatike in okoljskega inženiringa za zbiranje, obdelavo, analizo, vizualizacijo in upravljanje prostorsko določnih informacij ter predstavlja temelj pri izgradnji prostorskega informacijskega sistema za obvladovanje posledic naravnih nesreč. Raziskave oskrbe z lesno biomaso in novih poslovnih modelov nadgrajujejo znanje o varni in učinkoviti gozdni proizvodnji, kje prevladuje moto-manualno delo. Raziskave o ergonomiji in organizaciji dela bodo koristne za gozdarska podjetja in lastnike gozdov ter za načrtovanje gozdne proizvodnje, zlasti v državah, kjer naravne razmere ali omejitve zaradi varstva narave ne omogočajo uporabe strojne sečnje in spravila. Raziskovanje povezljivosti in ohranjanja mestnih in primestnih gozdov, vpliva urbanizacije in širitve infrastrukture zagotavlja podporo v procesu odločanja pri krajinskem načrtovanju in ohranjanju mestnih in primestnih gozdov. V okviru raziskav o vključenosti zasebnih lastnikov gozdov v gospodarjenje z gozdovi smo razvili več inovativnih pristopov pri ugotavljanju in kvantifikaciji raznolikosti ciljev upravljanja lastnikov gozdov, kot je verjetnostno kopičenje, vzročno modeliranje z latentnimi spremenljivkami itd. Modeli so že bili preizkušeni v drugih državah v Evropi in jih dopolnjevali.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program Gozd, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri predstavlja enega izmed vodilnih raziskovalnih programov na področju sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Evropi. Raziskave programske skupine stalno nadgrajujejo tradicionalne koncepte upravljanja z novimi spoznanji o dinamiki ekosistemov in tehnoloških izboljšavah. Upoštevajoč visoko gozdnatost ima Slovenija ključno vlogo pri ohranjanju ekosistemskih storitev in biotske raznovrstnosti v Evropi v zmernem pasu. Raziskave prispevajo k varovanju naravne dediščine; Slovenija ima najnižjo stopnjo razdrobljenosti gozdov v Evropi, največjo pokritost z območji Natura 2000, in predstavlja habitat 15% vseh redkih ali ogroženih vrst, ki so prisotne v EU. Naše raziskave zagotavljajo smernice za izboljšanje in obnovo gozdnih habitatov za biotsko raznovrstnost. Javnost v Sloveniji razume ohranjanje biotske raznovrstnosti in blaženje negativnih učinkov podnebnih sprememb kot pomembnejšo funkcijo gozdov v primerjavi s proizvodnjo lesa, tako da naše raziskave prispevajo tudi k socialnim in kulturnim ciljem v državi. Pomembna sestavina družbenega razvoja je tudi ozaveščanje širše javnosti o pomenu gozdov za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Raziskave o trajnostnem in sonaravnem gospodarjenju z gozdovi bodo spodbujale okoljsko zavest v družbi. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti je v mednarodnem prostoru že priznan kot regionalni center visokošolskega izobraževanja na področju trajnostnega upravljanja z obnovljivimi naravnimi viri in širše znanosti o trajnosti. Oddelek bo okrepil položaj Slovenije v Evropi na področju visokošolskega izobraževanja na področju ekosistemskega gospodarjenja in integracijskega pristopa k ohranjanju narave. Zaradi nadaljnje degradacije okolja v najbolj razvitih državah, so raziskovalna vprašanja, ki jih program predstavlja v okviru socialnega stebra, zelo pomembna za razvoj trajnostne družbe v Evropi in drugih najbolj razvitih državah. S sistematičnim zbiranjem in arhiviranjem podatkov o škodi v gozdovih zaradi naravnih nesreč bomo prispevali k evropskemu enotnemu informacijskemu sistemu o gozdovih, ki je eden od ciljev gozdarske strategije EU. Velik poudarek pri razvoju modelov gozdov in orodij za načrtovanje sečnje je namenjen prijaznosti do uporabnika in uporabnosti modelov in orodij v javni gozdarski službi ali med zasebnimi lastniki gozdov. Razvoj novih orodij temelji na uporabi sodobnih tehnologij, kot so navidezna resničnost in razširjena resničnost. Pri razvoju nameravamo še naprej sodelovati s tujimi univerzami in neposrednimi uporabniki orodij. Člani programske skupine so do sedaj vzpostavili stalne komunikacijske kanale z različnimi mediji za hiter odziv na aktualna upravljavska vprašanja, ki se tičejo gozdnih viro ter skrbijo za razširjanje znanstvenih dosežkov na poljudni ravni v obliki intervjujev in s sodelovanjem v dnevnih prispevkih medijev.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno