Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Gozd, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri

Uredi
Obdobja
01. januar 2015 - 31. december 2019
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.00  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo   

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
sonaravno večnamensko gospodarjenje z gozdovi, ekologija gozdov, zdravje gozda, divjad in lovstvo, dendrologija in genetika, urejanje gozdov, operacijske raziskave, ekologija krajine, prirastoslovje, organizacija in tehnologije v gozdarstvu, gozdarska politika in ekonomika, gozdarsko inženirstvo
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (43)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29881  Tomaž Adamič    Tehnični sodelavec  2015 - 2019  32 
2.  10801  dr. Andrej Bončina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  517 
3.  32095  dr. Dejan Bordjan  Biologija  Tehnični sodelavec  2019  362 
4.  28895  Danijel Borkovič    Tehnični sodelavec  2015 - 2019  30 
5.  11958  dr. Robert Brus  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  744 
6.  11253  dr. Jurij Diaci  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2015 - 2019  716 
7.  27615  dr. Andrej Ficko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  166 
8.  34320  dr. Gal Fidej  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  86 
9.  29426  dr. Dejan Firm  Biotehnika  Tehnični sodelavec  2015 - 2016  57 
10.  20691  dr. Petra Grošelj  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2015 - 2019  167 
11.  30165  dr. Tine Hauptman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  322 
12.  06470  dr. David Hladnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  251 
13.  39953  John Brooks Hopkins III    Tehnični sodelavec  2017  20 
14.  26070  dr. Kristjan Jarni  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  98 
15.  39097  Jernej Javornik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2016 - 2019  44 
16.  22515  dr. Klemen Jerina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  449 
17.  02491  dr. Maja Jurc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  564 
18.  20035  dr. Aleš Kadunc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2016  150 
19.  32063  Petra Kajdiž  Biotehnika  Raziskovalec  2015 - 2016  5 
20.  28501  dr. Matija Klopčič  Biotehnika  Raziskovalec  2015 - 2019  176 
21.  27605  dr. Milan Kobal  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  350 
22.  12796  dr. Janez Krč  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  317 
23.  29816  dr. Miha Krofel  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  768 
24.  37794  Vasja Leban  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2015 - 2019  119 
25.  29335  dr. Matevž Mihelič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  114 
26.  27544  dr. Thomas Andrew Nagel  Biotehnika  Raziskovalec  2015 - 2019  234 
27.  35955  dr. Mojca Nastran  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2019  65 
28.  13256  Roman Pavlin  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2015 - 2019  87 
29.  25668  dr. Špela Pezdevšek Malovrh  Biotehnika  Raziskovalec  2015 - 2019  316 
30.  10973  dr. Janez Pirnat  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  203 
31.  22576  dr. Anton Poje  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  146 
32.  17768  Jure Pokorn    Tehnični sodelavec  2015 - 2016  5 
33.  25666  dr. Aleš Poljanec  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  249 
34.  06473  dr. Igor Potočnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  265 
35.  29427  dr. Andreja Repe  Biotehnika  Raziskovalec  2015 - 2016  59 
36.  31210  mag. Helena Erika Rojc    Tehnični sodelavec  2015 - 2019  22 
37.  24368  dr. Andrej Rozman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  113 
38.  21043  dr. Dušan Roženbergar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  231 
39.  32898  dr. Tina Simončič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  82 
40.  17770  Alojzij Skvarča    Tehnični sodelavec  2015 - 2019  27 
41.  10008  dr. Milan Šinko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  123 
42.  53618  Tjaša Šmidovnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2019  20 
43.  07446  dr. Lidija Zadnik-Stirn  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2019  609 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.333 
Povzetek
Gozdovi so prevladujoča sestavina slovenske krajine, ključni obnovljivi naravni vir in temelj kakovostnega življenja zaradi ekosistemskih storitev. Odnos in potrebe prebivalstva Slovenije do gozdov se spreminjajo. Vse bolj pridobivajo na pomenu ekološke in socialne funkcije gozdov. Za razliko od večine Evropskih držav z manjšo gozdnatostjo, ostaja gozd v surovinsko siromašni Sloveniji še naprej pomemben ponudnik obnovljivih virov. Gozdno zaledje ponuja odlične, vendar neizkoriščene možnosti za razvoj turizma in kakovostno pitno vodo. Lesa kot energent in material se ponovno uveljavlja. Gozdna proizvodnja in predelava lesa sta pomembna delodajalca v Sloveniji, še posebej v manj poseljenih in občutljivih mejnih področjih. Ključno razvojno vprašanje prihodnosti se nanaša na usklajevanje rabe in ohranjanja gozdov v razmerah spreminjajočega se okolja. V Sloveniji je razvito sonaravno gospodarjenje z gozdovi, ki omogoča okolju prijazno gozdno proizvodnjo ob hkratnem zagotavljanju ostalih funkcij gozdov. To lahko s primerno raziskovalno podporo gozdarstvu uveljavimo kot eno izmed primerjalnih prednosti v EU.   Raziskovalni program Gozd, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri (RP-GGOV) je usmerjen v dolgoročne temeljne raziskave, katerih izsledki prispevajo k vedenju o naravi gozda in reševanju sodobne problematike upravljanja gozdov. Uresničevanje RP-GGOV bo omogočilo doseganje ciljev, zastavljenih v domačih strateških dokumentih (Resolucija o nacionalnem gozdnem programu) ter mednarodnih sporazumih (npr. Kjotski protokol, CBD, Alpska konvencija, Gozdarska strategija EU).   Raziskovalni program GGOV je usmerjen v ohranjanje gozdov in reševanje perečih razvojnih problemov gozdarstva Slovenije. Usmerjen je v tri skupine ciljev: a) Dolgoročne raziskave gozdnih ekosistemov ter razvijanje sonaravnega upravljanja z gozdovi in obnovljivimi gozdnimi viri: usklajevanje okrepljene rabe in ohranjanja gozdov. Sklop zajema raziskave na področju prirastoslovja, gozdne ekologije, dendroekologije, urejanja gozdov in operacijskih raziskav ter temelji na podatkovnih zbirkah iz obsežne mreže trajnih raziskovalnih ploskev in slovenskega gozdarskega informacijskega sistema.   b) Prilagajanje večnamenskega gospodarjenja z gozdovi spreminjajočem se okolju (onesnaženje tal in ozračja, podnebne spremembe, spreminjanje rabe tal in poselitvenih vzorcev). Sklop b) zajema raziskave na področju zdravja gozdov, dendrologije in gozdne genetike, gozdne zoologije in lovstva, mikologije ter krajinske ekologije.   c) Razvoj meril in kriterijev za zagotavljanje večnamenskega gospodarjenja z gozdovi ob povečani rabi gozdov ter uvajanju novih tehnologij. Poudarek na metodah organizacije, ekonomike, gozdarskega inženirstva in tehnologij, ergonomije ter gozdarske politike za izpopolnjevanje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, izboljševanje sodobnih delovnih procesov v gozdarstvu ter vprašanje vrednotenja emisij GHG v gozdarstvu.
Pomen za razvoj znanosti
Prenovljeni program GGOV pomeni utrjevanje vodilne vloge v Evropi na področju dolgoročnih raziskav v podporo večnamenskega sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Načela ekosistemskega gospodarjenja temeljijo na raziskovalnem delu v gozdovih ZDA, vendar so primeri dobrih praks redki. Sonaravno gospodarjenje v alpskih državah je blizu izhodiščem ekosistemskega gospodarjenja, hkrati pa temelji na bogati tradiciji in številnih dobrih praksah. Znanstveni dokazi o ekološki, ekonomski in socialni uspešnosti sonaravnega gospodarjenja pomenijo prenos izkušenj Slovenije in alpskih držav širše v Evropo in svet ter pomenijo priložnost za razvoj trajnostne globalne družbe.   Evropa se je s serijo ministrskih konferenc zavezala za trajnostno večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Vendar veliko evropskih držav nima razvitega sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ohranjenih referenčnih objektov primanjkuje, predvsem pa so mnoge države opustile raziskovalno delo v podporo sonaravnega gozdarstva. V Sloveniji imamo tradicijo sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, mrežo TRP, predvsem pa bogato preteklo raziskovalno delo.   Spreminjajoče se okolje in povečana raba gozdnih virov z uporabo mehanizacije pomenijo razvojni izziv. Razvijanje še dopustnih meja izkoriščanja gozdov zahteva nove interdisciplinarne pristope, ki jih razvija program GGOV. Raziskave v sklopu a bodo prispevale k dopolnjevanju znanja o zgradbi in delovanju gozdnih ekosistemov. Vedenje o naravnem razvoju gozdnih ekosistemov je zaradi časovne omejenosti raziskav in pomanjkanja ohranjenih gozdov skromno.   To se kaže v različnih pogledih na gospodarjenje z gozdovi v prihodnje: modeli segregacije ali združevanja gozdnih funkcij. Slovenija lahko s TRP v objektih dobrih praks pripomore k razvoju znanstvenih metod za preverjanje učinkovitosti sonaravnega gospodarjenja z gozdovi.   Raziskave sklopa b bodo prispevale k vedenju in razvoju znanstvenih metod na področju uporabe sonaravnega gospodarjenja z gozdovi za blaženje podnebnih sprememb in izboljšanje odpornosti gozda. Pri raziskavah tritrofičnih odnosov drevo/gliva/podlubnik ter drevo/pršica/podlubnik bo poudarek na taksonih, ki bodo kazali različne patogene značilnosti v odnosu do gostitelja. Pričakovani rezultati bodi pojasnili vpliv raziskovanih vrst podlubnikov/pršic in njihovih asociacijskih gliv na gostitelja. Pri razvoju upravljanja populacij divjadi bomo za določanje optimalne višine in strukture odvzema kot prvi vpeljali kvantitativna orodja in načela prirastoslovja. Kompleksne analize vplivnih dejavnikov objedenosti in preraščanja mladja bodo pomembno razširili poznavanje pomladitvene ekologije gozda v srednji Evropi. Nekateri raziskovalni cilji v sklopu c (npr. motnje zaradi hrupa) so v raziskovalnem pogledu originalni tudi v mednarodnem pogledu, ker tovrstnih izkušenj v gozdarstvu še ni. Tako na primer skupinska AHP metoda z intervalskimi ocenami sploh še ni bila preizkušena pri gospodarjenju z gozdnim prostorom.
Pomen za razvoj Slovenije
Uresničevanje raziskovalnega programa GGOV bo neposredno vplivalo na izboljšanje zdravja gozdov v Sloveniji (ekološko in ekonomsko upravičeno prilagajanje strategij varstva gozdov in neposredno zmanjševanje sanitarnih sečenj), na manjše tveganje gospodarjenja z gozdovi (prilagajanje gojenja gozdov podnebnim spremembam) in izboljšanje upravljanja z gozdovi in obnovljivimi gozdnimi viri (adaptivno, participativno načrtovanje). Povečana raba gozdov, ki bo usklajena z naravnimi danostmi in izpeljana na okolju prijazen način, bo prispevala h gospodarskemu razvoju Slovenije, odpiranju novih delovnih mest in razvoju ruralnih predelov. Razvoj jasnih, preverljivih in nadgradljivih meril za ravnanje z gozdovi ter različnih intenzivnosti dela z gozdom bo prispevalo k ohranjanju naravne dediščine na celotni površini gozdov Slovenije in še posebej v zavarovanih območjih. Z raziskovalno podporo bo mogoče sonaravno gospodarjenje z gozdovi nadgraditi z novimi tehnologijami, za doseganje večje učinkovitosti pri rabi gozda, gospodarnosti, humanosti in varnosti dela. Odstopanje od sonaravnega gospodarjenja z gozdovi lahko pomeni degradacijo okolja, načelo segregacije gozdnih vlog pa lahko vodi do ekonomske nestabilnosti v manj poseljenih, mejnih in socialno bolj občutljivih podeželskih okoljih.   Raziskovalni program bo imel tudi vrsto posrednih vplivov na razvoj slovenske družbe. Naravni gozdovi in sonaravno gospodarjenje so zaščitni znak Slovenije, ki je bil še posebej izpostavljen v času predsedovanja EU in je naletel na jasen pritrdilen odziv v EU in mednarodni javnosti. Številni tuji znanstveniki, profesorji in gozdarski strokovnjaki, ki vsakoletno raziskovalno sodelujejo s programsko skupino GGOV ali obiščejo gozdove in raziskovalne objekte v njih, so odlična promocija države in ideje trajnostnega razvoja na sploh. Mednarodna dejavnost programske skupine je še posebej pomembna za države v razvoju in področje jugovzhodne Evrope z izjemnimi naravnimi vrednotami. Programska skupina z mednarodno uveljavljenimi profesorji, ki so raziskovalno in pedagoško vključeni v številnih državah, s številnimi mednarodnimi projekti, je izjemna priložnost za izmenjavo znanja in vključevanje v mednarodno delitev dela. Vpeljan stik s tujino v sklopu programske skupine je pomemben za vzgojo kadrov, ki so v delovanje skupine aktivno vključeni kot mladi raziskovalci, asistenti in raziskovalci na mednarodnih projektih ali kot raziskovalci iz prakse. Vključenost članov raziskovalne skupine v delo vladnih sektorjev, Zavoda za gozdove Slovenije in nevladnih organizacij značilno vpliva na učinkovitost javne uprave v Sloveniji in sodelovanje z javnostmi. Vsakoletna posvetovanja, seminarji in delavnice, še posebej Gozdarski študijski dnevi, poleg razvoja vrhunskih kadrov, ki prevzemajo vodilna mesta v gozdarski in naravovarstveni stroki, pomembno vplivajo na razvoj gozdarske, naravovarstvene stroke in biološkega inženirstva v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno