Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Gozd, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.00  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo   

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 
Ključne besede
gozd, gozdarstvo, gozdna ekologija, gozdna rastišča, gojenje gozdov, varstvo gozdov, gozdarsko načrtovanje, gozdno delo, gozdarska ekonomika in politika, ekologija krajine, rastiščni potencial gozdov, les, živalstvo, trajnostno gospodarjenje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (39)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  02631  dr. Marko Accetto  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2006  195 
2.  03316  dr. Miha Adamič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2007  361 
3.  29881  Tomaž Adamič    Tehnični sodelavec  2008  32 
4.  03872  dr. Boštjan Anko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2006  326 
5.  10801  dr. Andrej Bončina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  513 
6.  28895  Danijel Borkovič    Tehnični sodelavec  2007 - 2008  30 
7.  11958  dr. Robert Brus  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  736 
8.  11253  dr. Jurij Diaci  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2004 - 2008  714 
9.  15083  Leonarda Godler  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004  10 
10.  06470  dr. David Hladnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  251 
11.  22515  dr. Klemen Jerina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  448 
12.  02491  dr. Maja Jurc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  564 
13.  20035  dr. Aleš Kadunc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  149 
14.  28501  dr. Matija Klopčič  Biotehnika  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  172 
15.  17765  Uroš Edvard Kolar    Tehnični sodelavec  2004 - 2007 
16.  08157  dr. Boštjan Košir  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  390 
17.  05845  dr. Marijan Kotar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2006  297 
18.  12796  dr. Janez Krč  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  316 
19.  01265  dr. Marjan Lipoglavšek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004  174 
20.  11954  dr. Jurij Marenče  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2005 - 2008  121 
21.  29335  dr. Matevž Mihelič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2008  113 
22.  27544  dr. Thomas Andrew Nagel  Biotehnika  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  229 
23.  15494  mag. Andreja Ogulin-Iskra  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004  25 
24.  13256  Roman Pavlin  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2005 - 2008  87 
25.  25668  dr. Špela Pezdevšek Malovrh  Biotehnika  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  296 
26.  10973  dr. Janez Pirnat  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  202 
27.  22576  dr. Anton Poje  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2005 - 2008  142 
28.  17768  Jure Pokorn    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
29.  06473  dr. Igor Potočnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  265 
30.  22577  Jože Primožič    Tehnični sodelavec  2004 - 2007 
31.  24368  dr. Andrej Rozman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2005 - 2008  110 
32.  21043  dr. Dušan Roženbergar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2005 - 2008  227 
33.  17770  Alojzij Skvarča    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  27 
34.  17766  Tatjana Stritar    Tehnični sodelavec  2004 - 2006 
35.  10008  dr. Milan Šinko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2005 - 2008  123 
36.  17769  Savina Terlep    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
37.  14839  Karmen Vogelnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
38.  00565  dr. Iztok Winkler  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2005  477 
39.  07446  dr. Lidija Zadnik-Stirn  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  606 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  65.726 
Povzetek
Gozdovi so prevladujoč krajinski element v Sloveniji, pokrivajo 56% površine, njihov delež narašča. Odnos in potrebe prebivalstva Slovenije do gozdov se spreminjajo. Vse bolj pridobivajo na pomenu ekološke in socialne funkcije gozdov. Za razliko od večine Evropskih držav z manjšo gozdnatostjo, ostaja gozd v surovinsko siromašni Sloveniji še naprej pomemben ponudnik obnovljivih virov. Gozdno zaledje ponuja odlične, vendar neizkoriščene možnosti za kakovostno pitno vodo. Izjemne lastnosti lesa kot energenta in materiala, obetajo njegovo ponovno uveljavitev, še posebej ob osveščanju tržišč in zavračanju tropskega lesa. Gozdna proizvodnja in predelava lesa sta pomembna delodajalca v Sloveniji, še posebej v manj poseljenih in občutljivih mejnih področjih. V Sloveniji je razvito sonaravno gospodarjenje z gozdovi, ki omogoča okolju prijazno gozdno proizvodnjo ob hkratnem negovanju gozdnih ekosistemov in zagotavljanju ostalih funkcij gozdov. Slovenija lahko s primerno raziskovalno podporo gozdarstvu uveljavlja eno izmed primerjalnih prednosti v Evropski Uniji. Raziskovalni program je razvojno naravnan in usmerjen v ohranjanje gozdov in reševanje perečih razvojnih problemov gozdarstva Slovenije: (i) ohranitev slovenskih gozdov ter nadaljnji razvoj sonaravnega, mnogonamenskega gospodarjenja, ki temelji na ravnotežju med socialnimi in gospodarskimi funkcijami ob upoštevanju ekološke neokrnjenosti gozda, (ii) iskanje ravnotežja med gozdom in drugimi oblikami rabe v krajini, (iii) razvijanje okolju prijaznih in humanih tehnologij nege gozdov in (iv) ohranitev poseljenosti kulturne krajine ter izboljšanje življenjskih razmer na podeželju. Raziskovalni program se osredotoča na proučevanje interakcij med razvojem gozdov in nego oz. načrtnim negospodarjenjem in obsega naslednje glavne cilje: (a) spoznati lastnosti, zgradbo in delovanje gozdnih ekosistemov v Sloveniji, s poudarkom na primerjalnih študijah gozdnih rezervatov in gospodarskih gozdov ter razvoj strategij za gospodarjenje ob ohranjanju naravne dediščine (b) proučevanje živalske komponente gozda (divjad, entomofavna) in njihove usklajenosti z rastlinsko komponento, razvoj strategij varstva gozdov in ohranjanja redkih in ogroženih vrst (c) proučevanje razvoja gozdov in razvoj strategij za usmerjanje gozdov v zaostrenih življenjskih razmerah in po katastrofah: gozdovi ob zgornji gozdni meji, varovalni gozdovi, kraški in submediteranski gozdovi, spontani razvoj in usmeritve za sanacije gozdov po naravnih ujmah, požarih, v emisijskih področjih in zaradi splošnega upadanja vitalnosti (d) poiskati načine za učinkovito povezavo naravnih, okoljevarstvenih, tehnoloških in ekonomskih dejavnikov za ohranitev naravnosti gozdov ob izboljšani gospodarnosti (e) razvoj usmeritev za gospodarjenje z gozdovi v primestnih območjih, zavarovanih območjih, gozdovih s posebnim pomenom ter povirjih in vodami v gozdnati krajini (f) razviti metode procesnega, adaptivnega in participativnega načrtovanja, usmerjanja in usklajevanja gospodarjenja z gozdovi in krajino ob upoštevanju zahtev lastnikov, javnosti, ohranjanja narave in gospodarskega razvoja Slovenije (g) razvoj metod in postopkov pridobivanja lesa (h) presoja ukrepov gozdarske politike, upoštevaje spremenjene lastninske in posestne razmere (i) raziskovanje družbenih, gospodarskih in političnih dejavnikov, ki so pomembni za razvoj konkurenčnosti in inovativnosti slovenskega gozdarstva (j) možnih ukrepi za povečanje družbenega in ekonomskega pomena gozdov za razvoj podeželja.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program Gozd gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri pomeni utrjevanje vodilne vloge v Evropi na področju dolgoročnih raziskav v podporo večnamenskega sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Principi ekosistemskega gospodarjenja z naravnim okoljem sprejeti na 7. COP v Kuala Lumpurju temeljijo na obsežnem raziskovalnem delu v naravnih gozdovih zahoda ZDA, vendar dobrih praks na področju praktičnega gozdarstva ni. Sonaravno gospodarjenje v alpskih državah je zelo blizu izhodiščem ekosistemskega gospodarjenja, hkrati pa temelji na bogati tradiciji in številnih dobrih praksah. Znanstveni dokazi o ekološki, ekonomski in socialni uspešnosti sonaravnega gospodarjenja pomenijo prenos izkušenj slovenskega in alpskega gospodarjenja z gozdovi širše v Evropo in svet ter pomenijo priložnost za razvoj trajnostne globalne družbe. Evropa se je s serijo ministrskih konferenc zavezala za trajnostno večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Vendar večina držav v Evropi še nima razvitih sistemov sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ohranjenih referenčnih objektov primanjkuje, predvsem pa so mnoge države v času industrializacije gozdarstva zanemarjale znanstvenoraziskovalno delo v podporo sonaravnega gozdarstva. V Sloveniji imamo tradicijo sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, zastavljene trajne raziskovalne ploskve v gospodarskih in zavarovanih gozdovih, predvsem pa bogato raziskovalno delo. Spreminjajoče se okolje in povečana raba gozdnih virov s povečano uporabo mehanizacije pomenijo velik izziv za sonaravno gospodarjenje z gozdovi. Razvijanje še dopustnih meja izkoriščanja gozdov in okoljskih standardov za zagotavljanje večnamenskega delovanja gozdov zahteva nove medsektorske in interdisciplinarne pristope, ki jih razvija raziskovalni program. Dolgoročne raziskave gozdnih ekosistemov ter razvijanje sonaravnega upravljanja z gozdovi (sklop a) prispeva k dopolnjevanju znanja o zgradbi, razvoju in produkcijskih zmogljivostih gozdnih ekosistemov. Vedenje o naravnem razvoju gozdnih ekosistemov je zaradi časovne omejenosti večine raziskav, pomanjkanju ohranjenih gozdov in njihove razpršenosti zelo omejeno. To se kaže v različnih pogledih na združevanje rabe in ohranjanja gozdov v prihodnje: modeli segregacije ali združevanja gozdnih funkcij. Slovenija lahko s trajnimi raziskovalnimi ploskvami v objektih dobrih praks sonaravnega gospodarjenja značilno pripomore k razvoju znanstvenih metod za preverjanje učinkovitosti sonaravnega gospodarjenja z obnovljivimi gozdnimi viri. Raziskave za podporo prilagajanju večnamenskega gospodarjenja z gozdovi spreminjajočem se okolju (sklopa b) prispevajo k vedenju in razvoju znanstvenih metod na področju uporabe sonaravnega in ekosistemskega gospodarjenja z gozdovi za blaženje podnebnih sprememb in izboljšanje odpornosti gozda. Pri raziskavah tritrofičnih odnosov drevo/gliva/podlubnik bo intenzivno delo potekalo na taksonih, ki bodo kazali različne patogene značilnosti v odnosu do gostitelja. Taksoni bodo analizirani z metodami za eksaktno taksonomsko pozicijo ter za definiranje ekološkega pomena (morebiten simbiontski odnos do vektorja-podlubnika, patogenosti, odnosa do obeh partnerjev). Pričakovani rezultati bodi pojasnili vpliv raziskovanih vrst podlubnikov in njihovih asociacijskih gliv na gostitelja. Pričakujemo, da bodo rezultati uporabni v nekaterih pristopih pri gospodarjenju s smrekovimi sestoji. Usklajevanje razmerij med rastlinsko in živalsko komponento gozdnih ekosistemov ter družbo bo značilno prispevalo k ohranjanju biotske raznolikosti gozdov v Sloveniji. Tretji sklop raziskav prispeva k razvoju meril in kriterijev za zagotavljanje večnamenskega gospodarjenja z gozdovi ob povečani rabi gozdov. Nekateri raziskovalni cilji tega sklopa (npr. motnje zaradi hrupa) so v raziskovalnem pogledu originalni tudi v mednarodnem pogledu, ker tovrstnih izkušenj v gozdarstvu še ni. Uporaba drugih metod (npr. AHP) pa sploh še ni bila preizkušena pri načrtovanju omrežja gozdnih cest.
Pomen za razvoj Slovenije
Uresničevanje programa Gozd gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri neposredno vpliva na izboljšanje zdravstvenega stanja gozdov v Sloveniji (ekološko in ekonomsko upravičeno prilagajanje strategij varstva gozdov in neposredno zmanjševanje sanitarnih sečenj), na manjše tveganje gospodarjenja z gozdovi (prilagajanje gojenja gozdov podnebnim spremembam) in izboljšanje upravljanja z gozdovi in obnovljivimi gozdnimi viri (adaptivno, participativno načrtovanje). Povečana raba gozdov, ki je usklajena z naravnimi danostmi in izpeljana na okolju prijazen način, prispeva h gospodarskemu razvoju Slovenije, odpiranju novih delovnih mest in razvoju ruralnih predelov. Razvoj jasnih, preverljivih in nadgradljivih standardov za ravnanje z gozdovi ter različnih intenzivnosti dela z gozdom prispeva k ohranjanju naravne dediščine na celotni površini gozdov Slovenije in še posebej v zavarovanih območjih. Z raziskovalno podporo bo mogoče sonaravno gospodarjenje z gozdovi nadgraditi z novimi tehnologijami, za doseganje večje učinkovitosti pri rabi gozda, gospodarnosti, humanosti in varnosti dela. Odstopanje od sonaravnega gospodarjenja z gozdovi lahko pomeni degradacijo okolja, načelo segregacije gozdnih vlog pa lahko vodi do ekonomske nestabilnosti v manj poseljenih, mejnih in socialno bolj občutljivih podeželskih okoljih. Uresničevanje raziskovalnega programa ima tudi vrsto posrednih vplivov na razvoj slovenske družbe. Naravni gozdovi in sonaravno gospodarjenje so zaščitni znak Slovenije, ki je bil še posebej izpostavljen v času predsedovanja EU in je naletel na jasen pritrdilen odziv v EU in mednarodni javnosti. Številni tuji znanstveniki, profesorji in gozdarski strokovnjaki, ki vsakoletno raziskovalno sodelujejo s programsko skupino GGOV ali obiščejo gozdove in raziskovalne objekte v njih, so odlična promocija države in ideje trajnostnega razvoja na sploh. Mednarodna dejavnost programske skupine je še posebej pomembna za države v razvoju in področje jugovzhodne Evrope z izjemnimi naravnimi vrednotami. Programska skupina z mednarodno uveljavljenimi profesorji, ki so raziskovalno in pedagoško vključeni v številnih državah, z veliko mednarodnimi projekti, je izjemna priložnost za izmenjavo znanja in vključevanje v mednarodno delitev dela. Vpeljan stik s tujino v sklopu programske skupine je še posebej pomemben za vzgojo kadrov, ki so v delovanje skupine aktivno vključeni kot mladi raziskovalci, asistenti in raziskovalci na mednarodnih projektih ali iz prakse. Vključenost članov raziskovalne skupine v delo vladnih sektorjev, Zavoda za gozdove Slovenije in nevladnih organizacij značilno vpliva na učinkovitost javne uprave v Sloveniji in sodelovanje z javnostmi. Vsakoletna posvetovanja, seminarji in delavnice, še posebej Gozdarski študijski dnevi, poleg razvoja vrhunskih kadrov, ki prevzemajo vodilna mesta v gozdarski in naravovarstveni stroki, pomembno vplivajo na razvoj gozdarske, naravovarstvene stroke in biološkega inženirstva v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno