Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Gozd, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.00  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo   

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
gozd, gozdarstvo, gozdna ekologija, gozdna rastišča, gojenje gozdov, varstvo gozdov, gozdarsko načrtovanje, gozdno delo, gozdarska ekonomika in politika, ekologija krajine, rastiščni potencial gozdov, les, živalstvo, trajnostno gospodarjenje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (36)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29881  Tomaž Adamič    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  32 
2.  10801  dr. Andrej Bončina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  500 
3.  28895  Danijel Borkovič    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  30 
4.  11958  dr. Robert Brus  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  722 
5.  11253  dr. Jurij Diaci  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja projekta  2009 - 2014  698 
6.  27615  dr. Andrej Ficko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2009 - 2014  143 
7.  34320  dr. Gal Fidej  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  75 
8.  29426  dr. Dejan Firm  Biotehnika  Tehnični sodelavec  2009 - 2014  57 
9.  06470  dr. David Hladnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  249 
10.  26070  dr. Kristjan Jarni  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2009 - 2014  95 
11.  22515  dr. Klemen Jerina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  438 
12.  02491  dr. Maja Jurc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  564 
13.  20035  dr. Aleš Kadunc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  149 
14.  32063  Petra Kajdiž  Biotehnika  Mladi raziskovalec  2009 - 2014 
15.  28501  dr. Matija Klopčič  Biotehnika  Raziskovalec  2009 - 2014  153 
16.  08157  dr. Boštjan Košir  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2011  389 
17.  12796  dr. Janez Krč  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  308 
18.  29816  dr. Miha Krofel  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2013 - 2014  691 
19.  29335  dr. Matevž Mihelič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2009 - 2013  96 
20.  27544  dr. Thomas Andrew Nagel  Biotehnika  Raziskovalec  2009 - 2014  213 
21.  13256  Roman Pavlin  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2009 - 2014  86 
22.  25668  dr. Špela Pezdevšek Malovrh  Biotehnika  Raziskovalec  2009 - 2014  269 
23.  10973  dr. Janez Pirnat  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  200 
24.  22576  dr. Anton Poje  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2013  129 
25.  17768  Jure Pokorn    Tehnični sodelavec  2009 - 2014 
26.  25666  dr. Aleš Poljanec  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2012 - 2014  223 
27.  06473  dr. Igor Potočnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  264 
28.  29427  dr. Andreja Repe  Biotehnika  Mladi raziskovalec  2009 - 2014  47 
29.  31210  mag. Helena Erika Rojc    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  16 
30.  24368  dr. Andrej Rozman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  107 
31.  21043  dr. Dušan Roženbergar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  217 
32.  30432  Tihomir Rugani    Tehnični sodelavec  2010 - 2014  36 
33.  17770  Alojzij Skvarča    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  27 
34.  10008  dr. Milan Šinko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2009 - 2014  122 
35.  14839  Karmen Vogelnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2009 
36.  07446  dr. Lidija Zadnik-Stirn  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  589 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.118 
Povzetek
Gozdovi so prevladujoč krajinski element v Sloveniji, pokrivajo 56% površine, njihov delež narašča. Odnos in potrebe prebivalstva Slovenije do gozdov se spreminjajo. Vse bolj pridobivajo na pomenu ekološke in socialne funkcije gozdov. Za razliko od večine Evropskih držav z manjšo gozdnatostjo, ostaja gozd v surovinsko siromašni Sloveniji še naprej pomemben ponudnik obnovljivih virov. Gozdno zaledje ponuja odlične, vendar neizkoriščene možnosti za kakovostno pitno vodo. Izjemne lastnosti lesa kot energenta in materiala, obetajo njegovo ponovno uveljavitev, še posebej ob osveščanju tržišč in zavračanju tropskega lesa. Gozdna proizvodnja in predelava lesa sta pomembna delodajalca v Sloveniji, še posebej v manj poseljenih in občutljivih mejnih področjih. V Sloveniji je razvito sonaravno gospodarjenje z gozdovi, ki omogoča okolju prijazno gozdno proizvodnjo ob hkratnem negovanju gozdnih ekosistemov in zagotavljanju ostalih funkcij gozdov. Slovenija lahko s primerno raziskovalno podporo gozdarstvu uveljavlja eno izmed primerjalnih prednosti v Evropski Uniji. Raziskovalni program je razvojno naravnan in usmerjen v ohranjanje gozdov in reševanje perečih razvojnih problemov gozdarstva Slovenije: (i) ohranitev slovenskih gozdov ter nadaljnji razvoj sonaravnega, mnogonamenskega gospodarjenja, ki temelji na ravnotežju med socialnimi in gospodarskimi funkcijami ob upoštevanju ekološke neokrnjenosti gozda, (ii) iskanje ravnotežja med gozdom in drugimi oblikami rabe v krajini, (iii) razvijanje okolju prijaznih in humanih tehnologij nege gozdov in (iv) ohranitev poseljenosti kulturne krajine ter izboljšanje življenjskih razmer na podeželju. Raziskovalni program se osredotoča na proučevanje interakcij med razvojem gozdov in nego oz. načrtnim negospodarjenjem in obsega naslednje glavne cilje: (a) spoznati lastnosti, zgradbo in delovanje gozdnih ekosistemov v Sloveniji, s poudarkom na primerjalnih študijah gozdnih rezervatov in gospodarskih gozdov ter razvoj strategij za gospodarjenje ob ohranjanju naravne dediščine (b) proučevanje živalske komponente gozda (divjad, entomofavna) in njihove usklajenosti z rastlinsko komponento, razvoj strategij varstva gozdov in ohranjanja redkih in ogroženih vrst (c) proučevanje razvoja gozdov in razvoj strategij za usmerjanje gozdov v zaostrenih življenjskih razmerah in po katastrofah: gozdovi ob zgornji gozdni meji, varovalni gozdovi, kraški in submediteranski gozdovi, spontani razvoj in usmeritve za sanacije gozdov po naravnih ujmah, požarih, v emisijskih področjih in zaradi splošnega upadanja vitalnosti (d) poiskati načine za učinkovito povezavo naravnih, okoljevarstvenih, tehnoloških in ekonomskih dejavnikov za ohranitev naravnosti gozdov ob izboljšani gospodarnosti (e) razvoj usmeritev za gospodarjenje z gozdovi v primestnih območjih, zavarovanih območjih, gozdovih s posebnim pomenom ter povirjih in vodami v gozdnati krajini (f) razviti metode procesnega, adaptivnega in participativnega načrtovanja, usmerjanja in usklajevanja gospodarjenja z gozdovi in krajino ob upoštevanju zahtev lastnikov, javnosti, ohranjanja narave in gospodarskega razvoja Slovenije (g) razvoj metod in postopkov pridobivanja lesa (h) presoja ukrepov gozdarske politike, upoštevaje spremenjene lastninske in posestne razmere (i) raziskovanje družbenih, gospodarskih in političnih dejavnikov, ki so pomembni za razvoj konkurenčnosti in inovativnosti slovenskega gozdarstva (j) možnih ukrepi za povečanje družbenega in ekonomskega pomena gozdov za razvoj podeželja.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program je prispeval k utrjevanju Oddelka za gozdarstvo v skupini vodilnih institucij na področju dolgoročnih raziskav v podporo večnamenskega sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. V šestletnem obdobju izvajanja programa je raziskovalcem uspelo uresničite več objav v vrhunskih znanstvenih revijah, kot so na primer Science, Ecological applications, European journal of operational research. Principi ekosistemskega gospodarjenja z naravnim okoljem sprejeti na 7. COP v Kuala Lumpurju temeljijo na obsežnem raziskovalnem delu v naravnih gozdovih zahoda ZDA, vendar dobrih praks na področju praktičnega gozdarstva ni. Sonaravno gospodarjenje v alpskih državah je blizu izhodiščem ekosistemskega gospodarjenja, hkrati temelji na bogati tradiciji in številnih dobrih praksah. Znanstveni in strokovni dokazi o ekološki, ekonomski in socialni uspešnosti sonaravnega gospodarjenja pomenijo prenos izkušenj slovenskega in alpskega gospodarjenja z gozdovi širše v Evropo in svet ter pomenijo priložnost za razvoj trajnostne globalne družbe. Evropa se je s serijo ministrskih konferenc zavezala za trajnostno večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Vendar večina držav v Evropi še nima razvitih sistemov sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ohranjenih referenčnih objektov primanjkuje, predvsem pa so mnoge države v času industrializacije gozdarstva zanemarjale znanstvenoraziskovalno delo v podporo sonaravnega gozdarstva. Spreminjajoče se okolje in intenzivnejša raba gozdnih virov s povečano uporabo mehanizacije pomenijo velik izziv za sonaravno gospodarjenje z gozdovi. Razvijanje še dopustnih meja izkoriščanja gozdov in okoljskih standardov za zagotavljanje večnamenskega delovanja gozdov zahteva nove medsektorske in interdisciplinarne pristope, ki jih je razvil raziskovalni program. Raziskave v sklopu (a) so prispevale k dopolnjevanju znanja o zgradbi, razvoju in produkcijskih zmogljivostih gozdnih ekosistemov. Vedenje o naravnem razvoju gozdnih ekosistemov je zaradi časovne omejenosti večine raziskav, pomanjkanja ohranjenih gozdov in njihove razpršenosti omejeno. To se kaže v različnih pogledih na združevanje rabe in ohranjanja gozdov v prihodnje (npr. trenja med zagovorniki modelov segregacije ali združevanja gozdnih funkcij). Slovenija je s trajnimi raziskovalnimi ploskvami v objektih dobrih praks sonaravnega gospodarjenja značilno pripomogla k razvoju znanstvenih metod za preverjanje učinkovitosti sonaravnega gospodarjenja z obnovljivimi gozdnimi viri. Raziskave sklopa (b) so prispevale k vedenju in razvoju znanstvenih metod na področju uporabe sonaravnega in ekosistemskega gospodarjenja z gozdovi za blaženje podnebnih sprememb in izboljšanje odpornosti gozda. Pri raziskavah tritrofičnih odnosov drevo/gliva/podlubnik je bilo izpeljano intenzivno delo na taksonih, ki kažejo različne patogene značilnosti v odnosu do gostitelja. Taksoni so analizirani z metodami za natančno taksonomsko pozicijo ter za določanje ekološkega pomena (morebiten simbiontski odnos do vektorja podlubnika, patogenost, odnos do obeh partnerjev). Rezultati so pojasnili vpliv raziskovanih vrst podlubnikov in njihovih asociacijskih gliv na gostitelja. Rezultati so uporabni pri gospodarjenju s smrekovimi sestoji. Usklajevanje razmerij med rastlinsko in živalsko komponento gozdnih ekosistemov ter družbo bo značilno prispeva k ohranjanju biotske raznolikosti gozdov v Sloveniji. Nekateri raziskovalni izsledki v sklopu (c) (npr. motnje zaradi hrupa) so v raziskovalnem pogledu originalni tudi v mednarodnem pogledu, ker tovrstnih izkušenj v gozdarstvu še ni. Uporaba drugih metod (npr. AHP) še ni bila preizkušena pri načrtovanju omrežja gozdnih cest.
Pomen za razvoj Slovenije
Uresničevanje raziskovalnega programa je spodbudilo ekološko in ekonomsko usklajeno prilagajanje gojenja in varstva gozdov novim okoljskim (podnebne spremembe) in družbenim razmeram, kar bo vplivalo na večjo racionalnost gospodarjenja, na manjše tveganje gospodarjenja z gozdovi, zmanjševanje sanitarnih sečenj in izboljšanje zdravstvenega stanja gozdov v Sloveniji . Raziskave na področju adaptivnega, participativnega načrtovanja bodo prispevale k izboljšanjem upravljanju z gozdovi in obnovljivimi gozdnimi viri na splošno. Uresničenje programa bo prispevalo k povečani rabi obnovljivih gozdnih virov, ki bo usklajena z naravnimi danostmi in izpeljana na okolju prijazen način. To bo spodbudilo gospodarski razvoj Slovenije in prispevalo k odpiranju novih delovnih mest in razvoju ruralnih predelov. Razvoj jasnih, preverljivih in nadgradljivih standardov za ravnanje z gozdovi ter različnih intenzivnosti dela z gozdom prispeva k ohranjanju naravne dediščine na celotni površini gozdov Slovenije in še posebej v zavarovanih območjih. Z raziskovalno podporo sonaravno gospodarjenje z gozdovi nadgrajujemo z novimi tehnologijami za doseganje večje učinkovitosti pri rabi gozda, gospodarnosti, humanosti in varnosti dela. Odstopanje od sonaravnega gospodarjenja z gozdovi lahko pomeni degradacijo okolja, načelo segregacije gozdnih vlog pa lahko vodi do ekonomske nestabilnosti v manj poseljenih, mejnih in socialno bolj občutljivih podeželskih okoljih. Raziskovalni program ima tudi vrsto posrednih vplivov na razvoj slovenske družbe. Naravni gozdovi in sonaravno gospodarjenje so zaščitni znak Slovenije. Številni tuji znanstveniki, univerzitetni učitelji in gozdarski strokovnjaki, ki vsakoletno raziskovalno sodelujejo s programsko skupino ali obiščejo gozdove in raziskovalne objekte v njih, so odlična promocija države in ideje trajnostnega razvoja na sploh. Mednarodna dejavnost programske skupine je še posebej pomembna za države v razvoju in področje jugovzhodne Evrope z izjemnimi naravnimi vrednotami. Programska skupina z mednarodno uveljavljenimi profesorji, ki so raziskovalno in pedagoško vključeni v številnih državah, z mednarodnimi projekti, je izjemna priložnost za izmenjavo znanja in vključevanje v mednarodno delitev dela. Vpeljan stik s tujino v sklopu programske skupine je še posebej pomemben za vzgojo kadrov, ki so v delovanje skupine aktivno vključeni kot mladi raziskovalci, asistenti in raziskovalci na mednarodnih projektih ali iz prakse. Vključenost članov raziskovalne skupine v delo vladnih sektorjev, Zavoda za gozdove Slovenije in nevladnih organizacij značilno vpliva na učinkovitost javne uprave v Sloveniji in sodelovanje z javnostmi. Vsakoletna posvetovanja, seminarji in delavnice, še posebej Gozdarski študijski dnevi, poleg razvoja vrhunskih kadrov, ki prevzemajo vodilna mesta v gozdarski in naravovarstveni stroki, pomembno vplivajo na razvoj gozdarske, naravovarstvene stroke in biološkega inženirstva v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno