Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Modulacija polifenolnega profila v sadju s trajnostnimi fizikalnimi poobiralnimi postopki

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.02.07  Naravoslovje  Fizika  Biofizika 
4.03.07  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnologija živil rastlinskega izvora 

Koda Veda Področje
1.03  Naravoslovne vede  Fizika 
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
poobiralno tretiranje sadja, toplotno in svetlobno tretiranje sadja, karakterizacija površin sadja, mehanizem adhezije bakterij na površinah sadja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
8.847,84
A''
2.163,93
A'
4.952,79
A1/2
6.350,45
CI10
15.310
CImax
2.854
h10
47
A1
31,1
A3
20,21
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 29. januar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  832  19.034  16.517  19,85 
Scopus  897  21.908  19.050  21,24 
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  35460  dr. Anže Abram  Materiali  Raziskovalec  2020 - 2023  89 
2.  22304  dr. Mojca Bavcon Kralj  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  182 
3.  15647  dr. Klemen Bohinc  Fizika  Vodja projekta  2020 - 2023  476 
4.  18511  dr. Polona Jamnik  Biotehnologija  Raziskovalec  2020 - 2023  878 
5.  27945  dr. Ivan Jerman  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  363 
6.  11548  dr. Barbka Jeršek  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2023  399 
7.  54964  Nik Mahnič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2021 - 2023  12 
8.  51862  dr. Marjeta Mencin  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  17 
9.  10082  dr. Janez Plavec  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  1.175 
10.  31673  dr. Roman Štukelj  Šport  Raziskovalec  2021 - 2023  110 
11.  11539  dr. Polonca Trebše  Varstvo okolja  Raziskovalec  2020 - 2023  492 
12.  05733  dr. Rajko Vidrih  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2023  728 
13.  19640  dr. Emil Zlatić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2023  151 
14.  15001  dr. Anamarija Zore  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2020 - 2023  203 
15.  19236  dr. Janez Žibert  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2020 - 2023  245 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0104  Kemijski inštitut  Ljubljana  5051592000  20.033 
2.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  84.915 
3.  0382  Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta  LJUBLJANA  1627155  13.845 
4.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.298 
Povzetek
Sadje velja za nepogrešljiv del človeške prehrane zaradi vsebnosti pomembnih sestavin, kot so antioksidanti, vitamini, minerali in prehranske vlaknine. Po drugi strani pa je sadje dovzetno za fiziološke in mikrobiološke bolezni kar posledično skrajšuje rok trajanja. V zadnjem času se sodobni prehranski sistemi soočajo z izzivom hitrega prehoda na trajnostni razvoj in proizvodnjo. Med rastjo sadje potrebuje ustrezno temperaturo in sončno svetlobo, neustrezna količina le-teh pa lahko povzroči stres, ki povzroči manjši pridelek in slabšo kakovost sadja. V skladu z našimi preliminarnimi poskusi poobiralna uporaba primernega svetlobnega obsevanja sadja povzroči zmerni stres, ki v sadju inducira odpornost na fiziološke in mikrobiološke kvarljivce. Prvi cilj projekta bo torej proučiti fiziološke spremembe dveh poobiralnih postopkov: obsevanja jabolk s svetlobo svetlečih diod (LED) in uporabo užitnih premazov. Na površino sadja bomo aplicirali polielektrolitske užitne premaze z namenom ugotovit njihov zaščitni učinek. Preučili bomo najprej vpliv različnih eksperimentalnih parametrov na tvorbo polielektrolitskih plasti in kasneje protimikrobni učinek polielektrolitskih plasti na površino sadja. Uporabili bomo LED svetlobo valovne dolžine od 445 nm. Postopka bosta spremenila fiziologijo sadja v smislu ohranjanja kakovosti, to je zmanjšanja fizioloških in mikrobioloških bolezni. Poobiralno LED osvetljevanje vpliva na fenolni profil sadja. Drugi cilj projekta je določiti fenolni profil s pomočjo LCMSMS in 1H NMR spektroskopije v z LED svetlobo tretiranih vzorcih. Med fenoli so znani flavonoidi, ki vplivajo na barvo, trpkost in antioksidativne lastnosti sadja, zato bomo določili barvo sadja po uporabi LED osvetljevanja. Fenolne spojine bodo spremenile tudi lastnosti površin sadja. Zato bo tretji cilj projekta karakterizacija topografije površine sadja z uporabo mikroskopije na atomsko silo (AFM). Hidrofobnost površine bomo določili preko meritve mejnega kota. Sekundarni metaboliti v sadju določajo tudi dovzetnost sadja za mikroorganizme. Pritrditev Penicillium expansum na površino sadja bomo določili s stereološkimi metodami, ki temeljijo na vrstični elektronski mikroskopiji (SEM). Stopnjo kolonizacije P. expansum na površini sadja bomo ocenili z uporabo avtomatskih tehnik segmentacije slike. Plesni imajo ključno vlogo pri varnosti hrane, njihova prisotnost lahko rezultira v nastanku mikotoksinov v sadju kar predstavlja velik rizik zaradi toksičnosti. Patulin je eden najpogostejših mikotoksinov prisoten v jabolkih. Četrti cilj projekta bo torej določanje hitrosti rasti P. expansum na jabolku ter kvantifikacija patulina v jabolku pred in po poobiralnem postopku bomo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Pričakujemo, da bo fenolni profil kožic jabolk v negativni korelaciji z rastjo P.expansum. Peti cilj je določanje proteomskega odziva jabolčne kožice inokulirane s plesnijo P. expansum po obsevanju z modro LED svetlobo. Nazadnje pričakujemo, da bomo izbrali optimalne parametre za poobralno obdelavo sadja. S tem bom modulirali sintezo fenolnih sestavin sadja, ki vplivajo na površino sadja, antioksidante sadja, fiziološko aktivnost sadja, in pritrditev P. expansum. Zato bo tako sadje imelo optimalno hranilno vrednost in kakovost, ki bo vzdrževalo zdravje ljudi in pomagalo preprečiti prehranske motnje in bolezni. Oba poobiralna postopka se smatrata kot naravi prijazna.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno