Projekti / Programi
Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.01 |
Družbene vede |
Psihologija in kognitivne znanosti |
medvrstniško nasilje; inkluzivna šola; vrstniški odnosi; priljubljenost; socialni cilji; mladostniki; socialno in čustveno učenje v šoli, večnivojsko modeliranje, analiza socialnih omrežij, fokusne skupine, smernice za oblikovanje preventivnih in intervencijskih programov
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
15. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
274 |
4.193 |
3.677 |
13,42 |
| Scopus |
324 |
4.854 |
4.279 |
13,21 |
Raziskovalci (21)
Organizacije (4)
Povzetek
Medvrstniško nasilje, opredeljeno kot agresivno, ciljno usmerjeno vedenje, ki v kontekstu neravnovesja moči škoduje drugemu posamezniku (Volk idr., 2017), predstavlja problem na vseh šolah po svetu in ima izrazito neugodne kratkoročne in dolgoročne posledice tako za vse neposredno vključene kot tudi za opazovalce (npr. Schoeler, 2018). Za preprečevanje medvrstniškega nasilja je ključno razumeti odnos med značilnostmi razredov kot ključnih vrstniških okolij ter individualnimi značilnostmi posameznih učencev. Razumevanje socialnodinamskih dejavnikov medvrstniškega nasilja na ravni razreda je zlasti pomembno na prehodu v obdobje mladostništva, ko pride do pomembnih kvalitativnih sprememb v socialni dinamiki medvrstniškega nasilja (Yeager idr., 2015). V Sloveniji imamo trenutno nekaj raziskav (npr. Košir idr., 2019 in 2020a; Pečjak in Pirc, 2017; Pirc idr., 2019; Šulc in Bučar Ručman, 2019), ki naslavljajo posamezne vidike medvrstniškega nasilja; nimamo pa podatkov, ki bi omogočali oblikovanje celostnega preventivnega in intervencijskega programa za zmanjševanje medvrstniškega nasilja, ki bi naslavljal in upošteval razvojne potrebe mladostnikov in razvojne posebnosti vrstniških skupin v tem obdobju. Obstoječi programi za preprečevanje in spoprijemanje z medvrstniškim nasiljem tako pri nas kot v tujini pretežno ne naslavljajo ustrezno vseh posebnosti v socialni dinamiki in pojavnosti medvrstniškega nasilja v obdobju mladostništva, zato so njihovi učinki majhni (Yeager idr., 2015). V predlaganem projektu bomo v treh metodološko različno oblikovanih raziskavah natančno preučili procese in dejavnike socialne motivacije in vrstniškega vplivanja ter s tem omogočili celosten vpogled v kompleksno socialno dinamiko medvrstniškega nasilja v mladostništvu. Ključni namen raziskovalnega projekta je preveriti vzajemen odnos med pokazatelji socialne dinamike v razredu in vključenostjo učencev v medvrstniško nasilje v obdobju zgodnjega mladostništva. Prav tako želimo preučiti odnos med posameznikovo psihosocialno in učno prilagojenostjo ter moderatorsko vlogo psihosocialnih značilnosti razreda v tem odnosu. Z izvedbo vzdolžne raziskave na velikem vzorcu mladostnikov (Raziskava 1) bomo pridobili vpogled v odnose med posameznikovo udeleženostjo v medvrstniškem nasilju, njegovim socialnim položajem v razredu ter psihosocialnimi značilnostmi razreda. Z uporabo mer, pridobljenih z analizo socialnih omrežij, bomo pridobili bolj celosten vpogled v kompleksno dinamiko vrstniških odnosov v razredu, kar bo pomemben doprinos k ugotovitvam raziskav, ki so za merjenje dejavnikov na ravni značilnosti razredov uporabljale pretežno individualne mere, agregirane na raven razreda. Dnevniška raziskava, izvedena na manjšem podvzorcu udeležencev (Raziskava 2), nam bo omogočala poglobljeno razumevanje vpliva posameznih dogodkov medvrstniškega nasilja na razredno socialno dinamiko. Na osnovi ugotovitev Raziskave 1 in Raziskave 2 bomo oblikovali priporočila za oblikovanje preventivnih in intervencijskih dejavnosti in programov za podporo takšnim razrednim kontekstom, ki predstavljajo varovalni dejavnik medvrstniškega nasilja v obdobju mladostništva in podpirajo učinkovito socialno in čustveno učenje mladostnikov. Te smernice in priporočila bomo validirali v postopku izvedbe fokusnih skupin, izvedenih z mladostniki (Raziskava 3). Ker bodo smernice namenjene učiteljem kot ključnim akterjem, ki imajo v šolskem okolju možnost vplivati na oblikovanje inkluzivne vrstniške kulture, bomo ekološko veljavnost smernic preverili tudi v fokusnih skupinah z učitelji.
