Projekti / Programi
Družboslovna metodologija, statistika in informatika
01. januar 2022
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
družboslovna metodologija, statistika, družboslovna informatika, analiza omrežij, Pajek, veliki podatki, bločni modeli, informacijska družba, družbeni mediji, e-zdravje, spletne skupnosti, informacijska varnost, integracija metod, fokusne skupine, matematično modeliranje, Markovski procesi, kopule
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
24. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
212 |
4.161 |
3.814 |
17,99 |
| Scopus |
271 |
5.824 |
5.284 |
19,5 |
Raziskovalci (18)
Organizacije (1)
Povzetek
Programska skupina že od leta 1999 raziskuje teme s področja družboslovne metodologije, statistike in družboslovne informatike. V naslednjem obdobju financiranja bo nadaljevala s svojim delom na štirih med seboj povezanih tematskih področjih: a) analiza omrežij; b) merjenje in pojasnjevanje fenomenov informacijske družbe; c) povezovanje kvantitativnih in kvalitativnih pristopov; in d) razvoj matematičnih modelov v družboslovju. a) Analiza omrežij: Raziskovalna skupina bo nadaljevala z delom na številnih pomembnih podpodročjih analize omrežij: (i) metode zbiranja podatkov; (ii) merjenje omrežij; (iii) razvijanje metod za analizo (velikih) omrežij; (iv) učinkovita implementacija metod in algoritmov (računalniški programi); (v) aplikacija metod analize omrežij na različnih področjih. b) Merjenje in pojasnjevanje fenomenov informacijske družbe: Člani raziskovalne skupine bodo: (i) nadaljevali z razvojem in uporabo inovativnih metodoloških pristopov k raziskovanju kritičnih fenomenov informacijske družbe; in (ii) uporabljali inovativne raziskovalne metode pri raziskovanju družbenih vidikov in učinkov informacijske tehnologije na posameznike, skupine, organizacije in družbo nasploh. Poudarek bo na metodoloških in vsebinskih vprašanjih, ki se nanašajo na raziskave e-zdravja, človeškega dejavnika informacijske varnosti in uporabe digitalnih tehnologij pri otrocih. c) Povezovanje kvantitativnih in kvalitativnih pristopov: Poglaviten raziskovalni cilj bo nadaljnji razvoj iterativnih integracij različnih spletnih in tradicionalnih pristopov zbiranja podatkov. Člani skupine bodo primerjali rekrutacijo, raziskovalne načrte, moderiranje in izpraševanje, etične ter tehnološke vidike v spletnih in tradicionalnih intervjujih ter nadalje raziskali možnosti za izboljšanje interakcije v spletnih fokusnih skupinah. d) Razvoj matematičnih modelov v družboslovju: Raziskovanje bo potekalo v dveh smereh: raziskovanje nenatančnih markovskih procesov in nenatančnih kopul ter raziskovanje družin kopul, ki izhajajo iz klasičnih natančnih kopul. Glavna cilja sta: zagotoviti visoko učinkovite algoritme, ki bodo v več pogledih boljši od obstoječih in najti primere iz vsakdanjega življenja, s katerimi bomo lahko preizkusili učinkovitost novo razvitih algoritmov. Raziskovalne aktivnosti bodo glede na visoko interdisciplinarnost in odprtost programske skupine za sodelovanje še okrepile uveljavljeno vlogo raziskovalne skupine v mednarodni znanstveni skupnosti, kar že dokazujejo številne odmevne publikacije v znanstvenih revijah in uglednih mednarodnih založbah, nagrade, članstva v uredniških odborih, vključenost v mednarodne organizacije, sodelovanje na projektih, znanstveno sodelovanje ter nenazadnje pedagoška dejavnost na domačih in tujih univerzah.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program obravnava nekatera najbolj ključna vprašanja na področju družboslovne metodologije, statistike in družboslovne informatike. Na ta način zagotavlja pomemben znanstveni napredek tako v smislu inovativnih metodologij v družboslovnem raziskovanju kot tudi v obliki doprinosa k znanstvenim spoznanjem o družbenih vidikih novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Izjemna interdisciplinarnost in odprtost za sodelovanje s številnimi domačimi in mednarodnimi raziskovalnimi skupinami bosta prispevali k znanstvenemu napredku tudi na ostalih področjih. Razviti in preizkušeni raziskovalni modeli ter metodološka orodja bodo prispevali k izboljšanju raziskovalnih praks in k boljšim rezultatom ne le na različnih znanstvenih področjih, temveč tudi v praksi in področjih kot so marketing, evalvacije, zdravstvene ustanove, javna uprava in podobno. Znanstveni in strokovni vpliv raziskovalne skupine je podrobneje opisan znotraj naslednjih glavnih tematskih kategorij. Analiza omrežij: Nove in izboljšane metode ne zagotavljajo le razvoja metodologije in statistike, pač pa omogočajo tudi razvoj področji, na katerih se te metode uporabljajo. Analiza omrežij je razširjena v mnogih znanstvenih disciplinah (sociologiji, politologiji, ekonomiji, psihologiji, komunikologiji in drugih), zaradi česar so rezultati raziskovalne skupine (metode za zbiranje in analizo omrežnih podatkov) izjemno pomembni. Mnoge aplikacije pristopov za analizo omrežij kažejo na njihovo uporabnost ter razkrivajo prednosti njihove uporabe in izzive za nadaljnji razvoj. Več pristopov k analizi omrežij, ki jih je razvila raziskovalna skupina, je že prepoznanih v znanstveni skupnosti, na primer pristopi za odkrivanje skupin in skeletov v omrežjih, uporaba konveksnosti v omrežjih ter pristopi za analizo časovnih, prostorskih in označenih omrežij. Nadaljnji razvoj teh pristopov bo znanstveni skupnosti prinesel nova spoznanja in orodja za njihove raziskave. Svetovno znan program za analizo omrežij Pajek že danes uporabljajo na mnogih univerzah, raziskovalnih inštitutih ter podjetjih. Njegov nadaljnji razvoj je zato ključen za mnoga znanstvena področja, vključno z naravoslovjem. Izboljšana verzija Pajka za analizo ogromnih omrežij (PajekXXL in Pajek3XL) je izjemnega pomena pri soočanju z izzivi, ki jih prinaša analiza velikih podatkov. Paket "blockmodeling" za programski jezik R je pomemben izvajalcem (znanstvenih) raziskav, saj omogoča enostavno uporabo metod bločnega modeliranja na uteženih, več-relacijskih, večnivojskih in povezanih omrežij. Merjenje in pojasnjevanje fenomenov informacijske družbe: Raziskovalna skupina bo z osredotočanjem na nove teoretične modele, inovativne raziskovalne metode in trandisciplinarne raziskovalne pristope doprinesla k nadaljnjemu razvoju na naslednjih področjih: a) Izpopolnjenje raziskovalnih načrtov in razvoj novih merskih inštrumentov za merjenje različnih pojavov informacijske družbe (npr., e-opolnomočenje, kakovost spletnih zdravstvenih informacij, digitalno blagostanje otrok in mladih); b.) Raziskovanje z zdravjem povezanih družbenih omrežij bo doprineslo nov vpogled na različne učinke zdravstvenega varstva. Te študije bodo nudile tudi izpopolnjena teoretična in metodološka orodja za raziskovanje tega področja; c.) K področju družbenih vidikov informacijske varnosti, ki je še razmeroma novo, bodo naši teoretični modeli, metodološki pristopi in izsledki pomembno doprinesli k nadaljnji uveljavitvi tega področja kot enega najpomembnejših za napovedovanje in odzivanje na varnostne grožnje, ki izhajajo iz človeških dejanj; d.) Nadaljnje vsebinsko in metodološko raziskovanje uporabe digitalnih tehnologij med otroci in mladimi bo prispevalo pomembne izsledke za razvoj modela optimalnega ravnovesja digitalne povezljivosti in nepovezljivosti. Integracija kvalitativnih in kvantitativnih pristopov: Zbiranje podatkov s pomočjo digitalnih tehnologij je zaradi pandemske krize COVID-19 za mnoge raziskovalce postalo nova normalnost. Naše nadaljnje ugotovitve bodo doprinesle k učinkovitejši integraciji raziskovalnih metod na spletu. Namen bo spodbuditi fleksibilne in dinamične pristope pri obstoječih načrtih mešanih metod. Naši izsledki bodo znanstveni skupnosti ponudili konceptualne, celostne, sistematične in praktične prikaze za izvedbo individualnih, diadnih in skupinskih intervjujev na spletu. Matematični modeli v družboslovju: Pričakujemo, da bodo imeli rezultati pomemben vpliv na razvoj teorije stohastičnih procesov v negotovosti. Predvsem pa bodo zagotavljali potrebne nastavke za uporabo teoretičnih konceptov v praksi. Rezultati na področju kopul bodo utrdili teorijo netočnih kopul kot pomembno interdisciplinarno področje, ki povezuje modeliranje odvisnosti z modeliranjem v negotovosti. Z že uveljavljeno prepoznavnostjo bo programska skupina še naprej krepila svojo mesto v svetovni znanstveni skupnosti, zlasti s spodbujanjem interdisciplinarnosti, odprtosti, visoke znanstvene rigoroznosti, sodelovanja v mednarodnih projektih in drugih vrst prisotnosti v mednarodnem prostoru. Tako bo okrepila svojo vlogo globalnega akterja pri ustvarjanju novih temeljnih in aplikativnih znanj na področju družboslovne metodologije, statistike in družboslovne informatike.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalna skupina svoje napore usmerja tudi onkraj razvoja družboslovne metodologije, statistike in družboslovne informatike. Člani so zavezani interdisciplinarnemu raziskovanju in mreženju, gojimo pa tudi pomembna sodelovanja in povezave z deležniki izven akademskega okolja. Naše sodobne modele in metode je možno aplicirati v številnih družbenoekonomskih in kulturnih kontekstih. Zaslužni smo za merljive prispevke k razvoju mnogoterih polj, naše raziskovalne ugotovitve, razultati in izpeljave pa podjetjem in javnim ustanovam nudijo številne teoretske modele in metodološka orodja, ki jih lahko prosto uporabljajo v svojem delu. Družbenoekonomski in kulturni vpliv programske skupine lahko opazujemo na naslednjih področjih: a) Podpora odločevalskim procesom: V javno rabo dajemo mnogotera orodja in modele, ki jih lahko organizacije in podjetja uporabljajo za analizo lastnih podatkov. Z našo pomočjo so sposobni hitrih reakcij, sposobni so se spoprijeti s poslovnimi in organizacijskimi tveganji, optimizirajo lahko svoje procese in aktivnosti. Še posebej smo ponosni na svoje matematične modele, ki so nepogrešljivi za upravljanje s čakalnimi procesi, modeliranje delovne sile in druga povezana področja. Pri procesih modeliranja skozi čas je negotovost neizogibna težava in naša sposobnost, da jo inkorporiramo v modeliranje kopul, lahko proizvede nove tehnološke rešitve za področji eknomije in financ. b) Optimizacija intra- in interorganizacijskih procesov: Pomemben vidik našega dela predstavlja razvoj zmogljivih orodij za analizo velikih omrežij. Ta orodja so še zlasti uporabna za podjetja, lastnike, uporabnike IKT, raziskovalce, spletne ponudnike, bloge ipd., saj jim ponujajo velik analitični potencial. Programsko opremo Pajek tako uporabljajo številni ugledni mednarodni poslovni subjekti, npr.: Deutsche Bundesbank, Bank of England, Bank of Ireland, Basel Bank for International Settlements; velike korporacije, kot so Volkswagen AG, Cisco, SPSS Korea; pa tudi vladne organizacije, npr: Kansas City Missouri Police Department, Indianapolis Police Department ter vlada Nova Fundlandije in Labradorja. c) Podpora razvoju digitalnih produktov in storitev: Teoretski modeli in napredne metode, ki jih razvijamo v programski skupini, so uporabni v vseh fazah razvoja digitalnih produktov in storitev; od faze konceptualizacije do implementacije in tudi optimizacije. Naše raziskave družbenih medijev, ki se osredotočajo na zdravje, so že prinesle rezultate v obliki izboljšav servisov, kot sta npr. Med.Over.Net, največja slovenska zdravstvena skupnost, ali Prevoz.org, največji slovenski portal za organizacijo souporabe avtomobilov. Pričakujemo, da bodo naše raziskave človeškega faktorja v informacijski varnosti pomembno vplivale na optimizacijo tehnoloških rešitev, da bodo te bolj odporne za varnostna tveganja, ki izhajajo od uporabnikov. d) Izobraževanje: Raziskovalne ugotovitve neprenehoma diseminiramo v pedagoškem procesu, saj smo dejavni na vseh ravneh univerzitetnega izobraževanja, tako v okviru naših dodiplomskih in podiplomskih programov družboslovne informatike na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani kot tudi v tujini. e) Politika: Razumevanje vzorcev in mehanizmov znanstvenega sodelovanja je nujno za razvoj in evaluacijo politik raziskovanja in razvoja, ki spodbujajo učinkovito znanstveno sodelovanje. Metode analize dinamike nam omogočajo dragocen vpogled v sistemsko dinamiko, pa tudi vpogled v učinke možnih posegov v sistem. f) Zdravstvo: Raziskovalni rezultati, ki se nanašajo na družbene medije in spletne skupnosti, ki se organizirajo okoli vprašanja zdravja, imajo pomembne implikacije za oblikovanje in razvoj zdravstvenih storitev in politik, za delo združenj bolnikov in odločevalcev, ki naše ugotovitve lahko uporabijo za izboljševanje dostopnosti, učinkovitosti in kvalitete zdravstvenih storitev v Sloveniji. g) Krepitev človeškega požarnega zida v informacijski družbi: Naše raziskave dejavnikov, ki vplivajo na vedenje posameznikov v zvezi z varnostjo na spletu, imajo pomembne implikacije za oblikovanje nacionalnih in organizacijskih varnostnih politik, pa tudi za vsakodnevno obnašanje na spletu, zaščito premoženja, predvsem pa vplivajo na splošno večje zavedanje tveganj in prakticiranje varnosti na spletu. Ta sklop raziskav je pomemben tudi za razvoj človeških virov s pomočjo raznolikih aktivnosti, kot so izobraževanja in treningi, promocija komunikacije, zviševanje zavedanja o informacijski varnosti ipd. h) Vloga digitalnih tehnologij v življenju otrok in mladostnikov: Raziskave na tem področju bodo imele pomembne implikacije za razvoj relevantnih in učinkovitih strategij za bolj varno rabo digitalnih tehnologij, za izboljšavo počutja otrok in mladostnikov na spletu, za ocenjevanje spletnih tveganj in priložnosti, pa tudi za oblikovanje učikovitih mediacijskih strategij za starše. Rezultati bodo relavantni za akterje na področjih varne rabe interneta, oblikovanja politik in odločitev, izobraževanja, pa tudi za starše in skrbnike. i) Kulturni razvoj: Naše raziskave informacijske družbe posegajo tudi v kultiviranje javne sfere in opolnomočenje civine družbe. Pomemben vidik našega dela je namreč tudi omogočanje javne razprave s pomočjo rabe digitanih tehnologij, poseben poudarek pa dajemo vključenosti marginaliziranih skupin in posameznikov. Naše raziskave oblikovalcem, razvijalcem in aktivistom pomagajo misliti boljšo družbo skozi rabo digitalnih tehnologij. j) Kulturna dediščina: Uporaba programa Pajek je našla pomembno rabo tudi na področju genealogije, saj omogoča vpogled v sorodstvene odnose z daljnimi predniki.
