Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Družboslovna metodologija, statistika in informatika

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
S274  Družboslovje  Raziskovalna metodologija v znanosti 
S213  Družboslovje  Socialne strukture 
P160  Naravoslovno-matematične vede  Statistika, operacijsko raziskovanje, programiranje, aktuarska matematika 
Ključne besede
anketno zbiranje podatkov, kvaliteta merjenja, neodgovori v anketah, izdelava vzorcev, raziskovanje Interneta, raziskovanje preko Interneta, socialna merjenja, analiza velikih omrežij, bločni modeli, linearni statistični modeli, teorija odločanja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  23424  dr. Vesna Dolničar  Sociologija  Raziskovalec  2003  333 
2.  02465  dr. Anuška Ferligoj  Sociologija  Vodja  2001 - 2003  795 
3.  15257  dr. Valentina Hlebec  Sociologija  Raziskovalec  2001 - 2003  625 
4.  10156  mag. Janez Jug  Sociologija  Raziskovalec  2001 - 2003  62 
5.  16367  dr. Tina Kogovšek  Sociologija  Raziskovalec  2001 - 2002  350 
6.  17913  dr. Katja Lozar Manfreda  Sociologija  Raziskovalec  2001 - 2003  181 
7.  13767  dr. Andrej Mrvar  Sociologija  Raziskovalec  2001 - 2003  285 
8.  06599  dr. Vesna Omladič  Sociologija  Raziskovalec  2001 - 2003  46 
9.  19074  dr. Gregor Petrič  Sociologija  Raziskovalec  2001 - 2003  261 
10.  19505  dr. Damjan Škulj  Sociologija  Raziskovalec  2001 - 2003  157 
11.  10155  dr. Vasja Vehovar  Sociologija  Raziskovalec  2001 - 2003  840 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.436 
Povzetek
Raziskovalna skupina že vee let uspešno proueuje v svetu zelo aktualna metodološka in statistiena podroeja, ki jim namerava posvetiti svoje delo tudi v naslednjih letih. Ta podroeja so: - kvaliteta merjenja stališe in mnenj v javnomnenjskih anketah, kakor tudi (popolnih in egocentrienih) socialnih omrežij(naeini preverjanja kvalitete merjenja, vpliv osebnostnih lastnosti anketirancev in njihovega razpoloženja na kvaliteto meritev ipd.),- analiza odprtih odgovorov v anketah, - analiza (tudi zelo velikih) socialnih omrežij(razvršeanje enot v omrežju z enako ali podobno strukturo povezav z drugimi enotami omrežja), - predstavitve omrežij, ki temeljijo na doloeitvi in prikazu globalne strukture omrežja ter prikazih posameznih delov omrežja,poseben poudarek bo na doloeanju slikovnih predstavitev omrežij,- analiza statistienih in metodoloških vidikov pri spremljanju pojavov povezanih z Internetom,- anketiranje preko Interneta (umestitev v splošno teorijo anketnega raziskovanja ter spremljanje in odkrivanje specifienih zakonitosti tega naeina anketiranja, neodgovori in obnašanje respondentov v osebnih anketah in analiza neodgovorov v anketah organizacij, ki potekajo preko Interneta),- vloga in vpliv uteži, ki nastajajo v vzorenih anketah zaradi neodgovorov, na natanenost ocen v vzorenih anketah,izdelava postopkov za pravilno izraeunavanje vzorene variance v kompleksnih vzorenih naertih v primeru uteži zaradi neodgovorov,- izdelava integriranega geokodirnega sociodemografskega informacijskega sistema za ueinkovitejšo izdelavo vzorcev (obravnava splošnih teoretskih naeel ter zasnova konkretnega sistema za Slovenijo), - študij linearnih modelov, ki se uporabljajo v družbenih vedah (linearnih statistienih modelov, kjer pride do izraza uporaba linearne algebre v statistiki, reševanje problemov iz teorije prieakovane uporabnosti s pomoejo linearne algebre, študij linearnih modelov iz teorije socialne izbire oziroma skupinskega odloeanja).
Pomen za razvoj znanosti
Metodološke in statistiene teme, ki jih skupina raziskuje in jih ima namen raziskovati tudi v bodoee, so teme, ki jim tudi sicer raziskovalci v svetu posveeajo izredno pozornost. Gre predvsem za študij razlienih vidikov anketnega raziskovanja (npr. kvaliteta merjenja, izdelava ustreznih vzorcev, obravnava vse veejega števila neodgovorov na ankete). Ti problemi so še posebej specifieni in manj raziskani, ee anketiranje poteka preko Interneta.Na tem podroeju elani raziskovalne skupine sodijo v najožjo skupino prodornih raziskovalcev v svetu. Po drugi strani Internet poraja razliena, podatkovno preprosto generirana omrežja (npr. uporabnike interneta, ki so na doloeen naein povezani). Izdelan bo programski paket za analizo velikih omrežij, ki bo prosto dostopen na Internetu.Tudi pri reševanju problemov iz teorije prieakovane uporabnosti ter pri študiju problemov iz teorije socialne izbire skupina prieakuje rezultate, ki bodo zanimivi za širšo znanstveno skupnost. Programska skupina sodeluje v vee mednarodnih znanstvenih skupinah (npr. v International Research Group on Methodology and Comparative Survey Research, International Workshop on Houshold Survey Nonresponse, Research in Internet on New Europe).
Pomen za razvoj Slovenije
Anketni naein zbiranja podatkov je postal tudi v Sloveniji vsepogostejši na razlienih podroejih. Pri tem je mogoee narediti veliko razlienih metodoloških napak, ki so lahko tudi specifiene za slovenski prostor. Zato so raziskave metodoloških in statistienih vidikov anketnega raziskovanja izjemno pomembne (kvaliteta merjenja, analiza neodgovorov, izdelava ustreznih vzorcev, študij rzlienih (linearnih) modelov za analizo zbranih podatkov). Še posebej, ee se anketa izvaja preko Interneta, ki poraja nove metodološke probleme.Pomemben dosežek bo tudi izdelava integriranega geokodirnega sociodemografskega informacijskega sistema za ueinkovitejšo izdelavo vzorcev za Slovenijo. Prav tako bo za Slovenijo zelo pomemben izdelek raeunalniški program zaanalizo in predstavitev manjših in tudi zelo velikih omrežij. Predlagane teme iz statistike in metodologije družboslovnega raziskovanja (proueevanje razlienih vidikov ankete kot merskega instrumenta, ocenjevanje kvalitete podatkov, razvoj metod in modelov za statistieno analizo podatkov, razvoj metod za analizo socialnih omrežij) so pomembne za razvoj družboslovnih disciplin, ki jih goji Inštitut za družbene vede, kakor tudi drugih znanstvenih disciplin, ki uporabljajo te statistiene in metodološke pristope (npr. psihologija, ekonomija, medicina).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno