Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Družboslovna metodologija, statistika in informatika

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
S274  Družboslovje  Raziskovalna metodologija v znanosti 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
anketno zbiranje podatkov, kvaliteta merjenja, neodgovori, vzorčenje, informacijska družba, socialna omrežja, analiza velikih omrežij, bločni modeli, linearni statistični modeli, teorija odločanja, analiza svetovnega spleta, web mining
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (26)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  36383  dr. Sara Atanasova  Sociologija  Mladi raziskovalec  2013 - 2014  73 
2.  23677  dr. Boštjan Berčič  Pravo  Raziskovalec  2009 - 2013  100 
3.  30704  dr. Jernej Berzelak  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Mladi raziskovalec  2009 - 2014  122 
4.  34673  dr. Sonja Bezjak  Sociologija  Raziskovalec  2014  164 
5.  33580  dr. Boris Cergol  Matematika  Raziskovalec  2014  13 
6.  34789  dr. Gregor Čehovin  Sociologija  Mladi raziskovalec  2014  52 
7.  32560  Bernarda Debelak    Tehnični sodelavec  2014 
8.  23424  dr. Vesna Dolničar  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2014  334 
9.  31695  dr. May Doušak  Sociologija  Tehnični sodelavec  2009 - 2013  88 
10.  29585  dr. Rok Erman  Matematika  Raziskovalec  2014  14 
11.  02465  dr. Anuška Ferligoj  Sociologija  Vodja  2009 - 2014  795 
12.  24344  dr. Nataša Kejžar  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2009 - 2010  156 
13.  16367  dr. Tina Kogovšek  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2014  351 
14.  28074  dr. Luka Kronegger  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2014  140 
15.  23827  dr. Bojana Lobe  Politične vede  Raziskovalec  2009 - 2014  190 
16.  17913  dr. Katja Lozar Manfreda  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2014  181 
17.  13767  dr. Andrej Mrvar  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2014  285 
18.  19074  dr. Gregor Petrič  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2014  262 
19.  27574  dr. Andraž Petrovčič  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2014  291 
20.  31468  dr. Rok Platinovšek  Sociologija  Raziskovalec  2010 - 2014  22 
21.  31975  dr. Katja Prevodnik  Interdisciplinarne raziskave  Mladi raziskovalec  2009 - 2014  57 
22.  35389  dr. Anže Sendelbah  Sociologija  Mladi raziskovalec  2012 - 2014  12 
23.  33521  dr. Ana Slavec  Interdisciplinarne raziskave  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  235 
24.  19505  dr. Damjan Škulj  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2014  157 
25.  10155  dr. Vasja Vehovar  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2014  840 
26.  27576  dr. Aleš Žiberna  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2014  176 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.598 
Povzetek
Raziskovalna skupina deluje v naslednjih smereh: 1) MERSKI PROBLEMI V ANALIZI SOCIALNIH OMREŽIJ. Analiza socialnih omrežij postaja vse bolj razširjeno orodje na številnih področjih družboslovja (sociologija, ekonomija, komunikologija, psihologija, itd.). Glavni cilji na tem področju so naslednji: a) analiza kvalitete (veljavnost, zanesljivost) merjenja socialnih omrežij, b)vpliv načina anketiranja (osebno, telefonsko, pisemsko, spletno), c)vpliv spreminjanja vrstnega reda generatorjev imen ter omejitev pri številu navedenih imen, d)potenciali novih tehnologij (internet, mobilna telefonija) pri merjenju socialnih omrežij. 2) ALGORITMI ZA ANALIZO OMREŽIJ. Raziskovalna skupina je ena vodilnih skupin v svetu za razvoj metod za analizo velikih (preko 100,000 točk) omrežij kot so npr. analiza povezav med podjetji/organizacijami, medsebojne povezave/linki med spletnimi predstavitvami, povezave med člani neformalnih organizacij (kriminalne združbe, gospodarski lobiji) ter analiza medsebojnih elektronskih ali mobilnih komunikacij v večjih skupnostih. Osnovne smeri raziskovanja so naslednja: a) razvoj in implementacija algoritmov za analizo velikih omrežij, b) razvoj in implementacija algoritmov za vizualizacijo omrežij, c) razširjanje interaktivne grafične predstavitve za odkrivanje in prikazovanje delov omrežij, d) bločno modeliranje za obtežena in velika omrežja, e) statistična analiza velikih omrežij. 3) MODELIRANJE IN EVALUACIJA NEODGOVOROV. Eden največjih problemov sodobnega anketnega proučevanja je naraščanje stopnje neodgovorov. Pri tem pa trendi niso povsem jasni in linearni, še posebej, ker visoka stopnja neodgovorov ne pomeni avtomatično tudi velike napake zaradi neodgovorov. Raziskovanje bo potekalo v naslednji smeri: a) proučevanje trendov in pojasnjevanje razlogov za neodgovore, b) razvoj modelov za napovedovanje napake neodgovorov, c) vpliv metod za reševanje neodgovorov na vzorčno varianco. 4) NOVE TEHNOLOGJE V ANKETNEM RAZISKOVANJU. Nove tehnologije (internet, mobilni telefoni, interaktivna TV, dlančniki, itd.) bodo v nekaj letih postale prevladujoči način zbiranja podatkov. Pri tem je njihov vpliv na kvaliteto in stroške razmeroma nejasen. Cilji raziskovanja so: a) meta-analiza in modeliranje stopnje sodelovanja v spletnih anketah, b) vprašanja zanesljivosti, veljavnosti in pristranskost pri spletnem načinu anketiranja, c) hkratno modeliranje stroškov in napak, d) potenciali in omejitve anketiranja z mobilnimi telefoni (intervjuji in samoanketiranje). 5) APLIKACIJA MATEMATIČNIH MODELOV V DRUŽBOSLOVJU: a) aplikacije linearne algebre v statistiki, b) aplikacije teorije uproabnosti pri odločanju, c) aplikacije neaditivnih mer in verjetnosti v statistiki in družboslovju. 6) METODOLOŠKI PROBLEMI SPREMLJANJA FENOMENOV INFORMACIJSKE DRUŽBE. Raziskovanje je usmerjeno k naslednjim ciljem: a) iskanje optimalnih "benchmarking" indikatorjev in analiza njihove merske občutljivosti, b) metodološki problemi spremljanja informacijske družbe ( teledelo, e-poslovanja, e-izobraževanje, e-uprava, itd.) ter problem celovitega pristopa za evaluacijo uproabnosti spletnih strani, d) merski in koceptualni problemi pri obravnavi varnosti, zasebnosti in zaupanja ter vloga interakcij več spremenljivk pri analizah na tem področju (npr. digitalni razkorak). 7) ANALIZE VEČVRSTNIH PODATKOV S SVETOVNEGA SPLETA. Svetovni spelt (WWW) predstavlja večvrstne podatke, ki zahtevajo sintezo treh analiz: klasične statistične analize individualnih enot, relacijske analize omrežij in "mining" pristopov analize vsebine. Glavni cilji: a) problematizacija temeljnih metodoloških principov v sintezi različnih pristopov b) izgradnja enotenga analitičnega orodja za celovito analizo svetovnega spleta.
Pomen za razvoj znanosti
1) MERJENJE SOCIALNIH OMREŽIJ in ocenjevanje kvalitete merjenja socialnih omrežij, ki ga skupina obravnava, je izjemnega pomena pri reševanju konkretnih raziskovalnih problemov, ki obravnavajo socialna omrežja. To pomembno prispeva k nadaljnjemu širjenju uporabe analize socialnih omrežij na različnih področjih in s tem prispeva k razvoju drugih znanosti. 2) ANALIZA SOCIALNIH OMREŽIJ se v zadnjih desetletjih v svetu izjemno razvija zaradi vse večjih potreb v različnih znanstvenih disciplinah. Člani programske skupine so izjemno vpeti v dogajanje na tem področju, še posebej na področju bločnih modelov (posplošenih, večvrstnih, obteženih in več-nivojskih bločnih modelov) in analize socialnih omrežij v času. Rezultati raziskovanja so bili objavljeni v najuglednejših revijah iz tega področja in v monografijah pri založbah WILEY in Cambridge University Press. 3) ANALIZA VELIKIH OMREŽIJ obravnava eno večjih omejitev (število enot vključenih v analizo) pri analizi sodobnih socialnih omrežij. Avtorja programa Pajek sta bistveno povečevala zmogljivosti programa za analizo zelo velikih omrežij. Zato je program Pajek danes eno vodilnih globalnih orodij na tem področju. Avtorja sta izboljšala grafično predstavitev in njene interaktivne možnosti. Vse izboljšave programa Pajek bistveno prispevajo h globalni uporabnosti tega orodja na številnih družboslovnih in nedružboslovnih področjih. 4) NOVE TEHNOLOGIJE V ANKETNEM RAZISKOVANJU terjajo stalno znanstveno refleksijo in razvoj. Metodološke raziskave v okviru spletne predstavitve WebSM sta na področju spletnega anketiranja dosegli globalen odmev. Raziskovalno delo na tem področju utrjuje in razširja vpliv novih ugotovitev raziskovalne skupine, predvsem pa prispeva k večji uporabi teh tehnologij v Sloveniji in svetu. 5) MATEMATIČNI MODELI V DRUŽBOSLOVJU so v svetovnem merilu pomembni in predstavljajo razmeroma novo področje raziskovanja. Zato je pogosto potrebno prilagajati modele, ki so bili razviti za uporabe na drugih področjih, ali pa razvijati nove modele. Doslej opravljeno delo na tem področju in kvaliteta objav kažeta na mednarodno uveljavitev skupine na tem področju. 6) MERJENJE IN POJASNJEVANJE FENOMENOV INFORMACIJSKE DRUŽBE: Raziskovalna skupina na tem področju prispeva k razvoju znanosti na več načinov. Prvič, izboljšani indikatorji informacijske družbe omogočajo boljše razumevanje teh fenomenov, hkrati pa rešujejo določene izzive mednarodno primerjalnih študij. Drugič, inovativni merski inštrumenti na individualni ravni, ki obravnavajo do nedavnega zanemarjene vidike družbenega delovanja na spletu, so pomembni za dvig raziskovanja internetnih fenomenov na višji nivo. Tretjič, skupina je začela razvijati znanstveno perspektivo vprašanj, povezanih z upravljanjem spletnih skupnosti, s katerimi so se do nedavnega ukvarjali predvsem strokovni vodiči.
Pomen za razvoj Slovenije
TRAJNOSTNI DRUŽBENOEKONOMSKI IN KULTURNI RAZVOJ 1) Vpliv na učinkovitejše merjenje in analizo omrežij: Posebej koristni so rezultati za anketno merjenje socialnih omrežij, reševanje problema neodgovorov in analizo velikih omrežij, predvsem za analizo povezav med podjetji/organizacijami, med uporabniki sodobnih tehnologij (internet, mobilna telefonija, spletne predstavitve), kot tudi med neformalnimi združenji (kriminalnimi združbami, gospodarskimi lobiji ipd.). 2) Vpliv na uvajanje novih tehnologij v anketno raziskovanje: Slovenija v uporabi informacijskih tehnologij bistveno ne zaostaja. Raziskovanje programske skupine prispeva k hitrejšemu uvajanju teh tehnologij v anketno metodologijo v Sloveniji. 3) Vpliv na razumevanje informacijske družbe: rezultati raziskovalne skupine izboljšujejo kvaliteto indikatorjev informacijske družbe in s tem omogočajo razumevanje problemov informacijske družbe. TEHNOLOŠKI RAZVOJ 1) Raziskovanje omogoča večjo kvaliteto in mednarodno primerljivost indikatorjev informacijske družbe in odkriva nove vidike družbenega pomena spletnih skupnosti in načinov njiovega upravljanja. 2) Raziskovalna skupina razvija vodilno orodje za preučevanje velikih omrežij (Pajek), ki je ena redkih programskih rešitev, ki je nastala v Sloveniji in se uporablja globalno. 3) Raziskovalna skupina razvija spletno orodje za izvajanje spletnih anket (1ka), ki je najbolj uporabljano spletno orodje v Sloveniji, uporabljajo pa ga tudi v tujini. UTRJEVANJE NACIONALNE IDENTITETE 1) Program za analizo velikih omrežij Pajek je globalno dostopen raziskovalni produkt. Spletna stran s tem programom je ena razmeroma redkih slovenskih spletnih strani, ki svetu ponuja vrhunske rezultate slovenskega znanja in s tem prispeva k sodobni identiteti države Slovenije. 2) Podobno velja za spletno stran WebSM, ki je vodilna globalna stran za področje spletne anketne metodologije, ki je nastala in se vzdržuje v Sloveniji. 3) Spletno orodje 1ka omogoča slovenskih raziskovalcem, pa tudi neprofesionalnim uporabnikom, zbiranje anketnih podatkov za reševanje najrazličnejših raziskovalnih, pa tudi aktualnih družbenih vprašanj, kjer so za odločitve potrebni empirični podatki.
Avdiovizualni viri (1)
št. Naslov (s povezavo na video) Dogodek Vir
1. Družboslovna metodologija, statistika in informatika    Video predstavitev raziskovalnega programa 
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno