Projekti / Programi
Družboslovna metodologija, statistika in informatika
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S274 |
Družboslovje |
Raziskovalna metodologija v znanosti |
anketno zbiranje podatkov, kvaliteta merjenja, neodgovori, vzorčenje, informacijska družba, socialna omrežja, analiza velikih omrežij, bločni modeli, linearni statistični modeli, teorija odločanja, analiza svetovnega spleta, web mining
Raziskovalci (14)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalna skupina deluje v naslednjih smereh:
1) MERSKI PROBLEMI V ANALIZI SOCIALNIH OMREŽIJ. Analiza socialnih omrežij postaja vse bolj razširjeno orodje na številnih področjih družboslovja (sociologija, ekonomija, komunikologija, psihologija, itd.). Glavni cilji na tem področju so naslednji:
a) analiza kvalitete (veljavnost, zanesljivost) merjenja socialnih omrežij,
b)vpliv načina anketiranja (osebno, telefonsko, pisemsko, spletno),
c)vpliv spreminjanja vrstnega reda generatorjev imen ter omejitev pri številu navedenih imen,
d)potenciali novih tehnologij (internet, mobilna telefonija) pri merjenju socialnih omrežij.
2) ALGORITMI ZA ANALIZO OMREŽIJ. Raziskovalna skupina je ena vodilnih skupin v svetu za razvoj metod za analizo velikih (preko 100,000 točk) omrežij kot so npr. analiza povezav med podjetji/organizacijami, medsebojne povezave/linki med spletnimi predstavitvami, povezave med člani neformalnih organizacij (kriminalne združbe, gospodarski lobiji) ter analiza medsebojnih elektronskih ali mobilnih komunikacij v večjih skupnostih. Osnovne smeri raziskovanja so naslednja:
a) razvoj in implementacija algoritmov za analizo velikih omrežij,
b) razvoj in implementacija algoritmov za vizualizacijo omrežij,
c) razširjanje interaktivne grafične predstavitve za odkrivanje in prikazovanje delov omrežij,
d) bločno modeliranje za obtežena in velika omrežja,
e) statistična analiza velikih omrežij.
3) MODELIRANJE IN EVALUACIJA NEODGOVOROV. Eden največjih problemov sodobnega anketnega proučevanja je naraščanje stopnje neodgovorov. Pri tem pa trendi niso povsem jasni in linearni, še posebej, ker visoka stopnja neodgovorov ne pomeni avtomatično tudi velike napake zaradi neodgovorov. Raziskovanje bo potekalo v naslednji smeri:
a) proučevanje trendov in pojasnjevanje razlogov za neodgovore,
b) razvoj modelov za napovedovanje napake neodgovorov,
c) vpliv metod za reševanje neodgovorov na vzorčno varianco.
4) NOVE TEHNOLOGJE V ANKETNEM RAZISKOVANJU. Nove tehnologije (internet, mobilni telefoni, interaktivna TV, dlančniki, itd.) bodo v nekaj letih postale prevladujoči način zbiranja podatkov. Pri tem je njihov vpliv na kvaliteto in stroške razmeroma nejasen. Cilji raziskovanja so:
a) meta-analiza in modeliranje stopnje sodelovanja v spletnih anketah,
b) vprašanja zanesljivosti, veljavnosti in pristranskost pri spletnem načinu anketiranja,
c) hkratno modeliranje stroškov in napak,
d) potenciali in omejitve anketiranja z mobilnimi telefoni (intervjuji in samoanketiranje).
5) APLIKACIJA MATEMATIČNIH MODELOV V DRUŽBOSLOVJU:
a) aplikacije linearne algebre v statistiki,
b) aplikacije teorije uproabnosti pri odločanju,
c) aplikacije neaditivnih mer in verjetnosti v statistiki in družboslovju.
6) METODOLOŠKI PROBLEMI SPREMLJANJA FENOMENOV INFORMACIJSKE DRUŽBE.
Raziskovanje je usmerjeno k naslednjim ciljem:
a) iskanje optimalnih "benchmarking" indikatorjev in analiza njihove merske občutljivosti,
b) metodološki problemi spremljanja informacijske družbe ( teledelo, e-poslovanja, e-izobraževanje, e-uprava, itd.) ter problem celovitega pristopa za evaluacijo uproabnosti spletnih strani,
d) merski in koceptualni problemi pri obravnavi varnosti, zasebnosti in zaupanja ter vloga interakcij več spremenljivk pri analizah na tem področju (npr. digitalni razkorak).
7) ANALIZE VEČVRSTNIH PODATKOV S SVETOVNEGA SPLETA. Svetovni spelt (WWW) predstavlja večvrstne podatke, ki zahtevajo sintezo treh analiz: klasične statistične analize individualnih enot, relacijske analize omrežij in "mining" pristopov analize vsebine. Glavni cilji:
a) problematizacija temeljnih metodoloških principov v sintezi različnih pristopov
b) izgradnja enotenga analitičnega orodja za celovito analizo svetovnega spleta.
Pomen za razvoj znanosti
1) MERSKI PROBLEMI V ANALIZI OMREŽIJ predstavljajo enega glavnih izzivov pri njihovi uporabi. Kvaliteta anketnega merjenja namreč pomembno prispeva k nadaljnjemu širjenju uporabe analize socialnih omrežij na različnih področjih. Rezultati prispevajo k izboljšanju metodološkega instrumentarija in poglobljajo razumevanje problematike, predvsem pa prispevajo k razvoju drugih znanosti, ki ta instrumentarij uporabljajo in vsebinsko analizirajo socialna omrežja. 2) ANALIZA SOCIALNIH OMREŽIJ se v zadnjih desetletjih v svetu izjemno razvija zaradi vse večjih potreb v različnih znanstvenih disciplinah. Člani programske skupine so izjemno vpeti v dogajanje na tem področju, še posebej na področju bločnih modelov (posplošenih, večvrstnih in obteženih bločnih modelov) in analize socialnih omrežij v času. Rezultati raziskovanja so bili objavljeni v najuglednejših revijah iz tega področja in pri založbi Cambridge University Press. 3) ANALIZA VELIKIH OMREŽIJ obravnava eno večjih omejitev (število enot vključenih v analizo) pri analizi sodobnih soacialnih omrežij. Avtorja programa PAJEK sta bistveno povečevala zmogljivosti programa za analizo zelo velikih omrežij. Zato je program PAJEK danes eno vodilnih globalnih orodij na tem področju. Avtorja sta izboljšala grafično predstavitev in njene interaktivne možnosti. Vse izboljšave programa PAJEK lahko bistveno prispevajo h globalni uporabnosti tega orodja na številnih družboslovnih in nedružboslovnih področjih. 4) MODELIRANJE NEODGOVOROV je eno najbolj aktualnih vprašanj anketnega raziskovanja, saj padajoče stopnje odgovorov resno ogrožajo kvaliteto statističnega sklepanja. Izdelani modeli za analizo dejavnikov, ki vplivajo na stopnje neodgovorov, zato prispevajo k njihovemu razumevanju in ponujajo izhodišče za predvidevanje, preprečevanje in po-anketne korekcije napak zaradi neodgovorov. Reševanje problema neodgovorov je vitalnega pomena za kvaliteto anketnega proučevanja na številnih področjih, od uradne statistike do mnenjskih anket. 5) NOVE TEHNOLOGIJE V ANKETNEM RAZISKOVANJU terjajo permanentno znanstveno refleksijo in evaluacijo njihovih potencialov. Metodološke raziskave v okviru projekta RIS ter spletno predstavitev WebSM sta na področju spletnega anketiranja že dosegli globalen odmev. Raziskovalno delo na tem področju utrjuje in razširja vpliv novih ugotovitev raziskovalne skupine, predvsem pa prispeva k večji uporabi teh tehnologij. 6) APLIKACIJA MATEMATIČNIH MODELOV V DRUŽBOSLOVJU je v svetovnem merilu pomembno in razmeroma novo področje raziskovanja. Zato je pogosto potrebno prilagajati metode, ki so bile razvite za aplikacije na drugih področjih, ali pa celo razvijati nove modele. Doslej opravljeno delo na tem področju in kvaliteta objav kažeta na mednarodno uveljavitev skupine, ki smo jo v preteklem obdobju še razširili in poglobili. 7) METODOLOŠKI PROBLEMI SPREMLJANJA INFORMACIJSKE DRUŽBE so predmet skoraj vsake mednarodne primerjave na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Zaradi metodoloških težav so namreč najpogosteje otežene prav mednarodne primerjave in metodološki problemi so običajno tudi prvo pojasnilo, kadar rezultati niso v skladu s pričakovanji. Kompleksnost interakcij več spremenljivk na tem področju pa nemalokrat daje celo povsem napačne zaključke. Poglobljena analiza na tem področju omogoča razumevanje teh pojavov, njhovo mednarodno primerjavo in ustrezne ukrepe za večjo rabo informacijskih tehnologij. 8) ANALIZE VEČVRSTNIH PODATKOV SVETOVNEGA SPLETA: Svetovni splet postaja vse bolj pomembno polje osebnih in poslovnih aktivnosti, zato predstavlja tudi aktualen - vendar povsem nov - izziv za družboslovno znanost. V tem okviru predstavlja raziskovanje začetek izgradnje povsem novega analitičnega modela, ki omogoča zbiranje ter analizo teh specifičnih in večvrstnih podatkov. Raziskovanje pomeni na tem področju pomembno globalno novost.
Pomen za razvoj Slovenije
TRAJNOSTNI DRUŽBENO-EKONOMSKI IN KULTURNI RAZVOJ 1) Vpliv na kvaliteto anketnega instrumentarija: Uporabniki v javnem, neprofitnem in poslovnem sektorju so pridobili izboljšan instrumentarij za anketno merjenje pojavov, od brezposelnosti do političnih stališč. Posebej velja to za probleme neodgovorov in za vprašanja merjenja socialnih omrežij. 2) Vpliv na učinkovitejše merjenje omrežij: Posebej koristni so rezultati za analizo velikih omrežij, predvsem za analizo povezav med podjetji/organizacijami, med subjekti oziroma uporabniki sodobnih tehnologij (internet, mobilna telefonija, spletne predstavitve) kot tudi med neformalnimi združenji (kriminalne združbe, gospodarski lobiji, ipd.). 3) Vpliv na uvajanje novih tehnologij v anketno raziskovanje: V razvitih državah nove tehnologije (internet) zmanjšujejo stroške anketiranja tudi za 70%, hkrati pa prek njih poteka že 20% vseh anket. Ker Slovenija v uporabi informacijskih tehnologij bistveno ne zaostaja, raziskovanje programske skupine prispeva k hitrejšem uvajanju teh tehnologij pri nas. 4) Vpliv na razumevanje informacijske družbe: rezultati izboljšujejo kvaliteto indikatorjev informacijske družbe in s tem omogočajo pravilno razumevanje problemov. Samo na taki osnovi je mogoče izdelati tudi optimalne ukrepe in vzpodbude na tem področju. 5) Vpliv na učinkovitejšo analizo spletnih informacij: rezultati omogočajo hitre večvrstne analize dogajanja na svetovnem spletu, kar generira novo kvaliteto poslovnih informacij in s tem prispeva tudi k bolj celovitem snovanju in oblikovanju spletnih mest. TEHNOLOŠKI RAZVOJ 1) Raziskovanje omogoča večjo kvaliteto in mednarodno primerljivost indikatorjev informacijske družbe, ki se objavljajo na strani RIS.org. 2) Posebej pomembni so rezultati za pravilno razumevanje dejavnikov tehnološkega razvoja. Na osnovi raziskav projekt RIS kvalitetneje nadaljuje raziskave o stanju informacijske tehnologije v Sloveniji. Ta raziskovalna poročila se široko uporabljajo med podjetji, institucijami in raziskovalci. 3) K tehnološkemu razvoju prispeva razvoj vodilnega orodja za preučevanje velikih omrežij (PAJEK), ki je ena redkih programskih rešitev, ki je nastala v Sloveniji in se uporablja globalno. Enako velja za orodje za simultano analizo večvrstnih podatkov (MAW) s svetovnega spleta. UTRJEVANJE NACIONALNE IDENTITETE 1) Program za analizo velikih omrežij PAJEK je globalno dostopen raziskovalni produkt. Spletna stran s tem programom je torej ena razmeroma redkih slovenskih spletnih strani, ki svetu ponuja vrhunske rezultate slovenskega znanja in s tem prispeva k sodobni identiteti države Slovenije. 2) Podobno velja za angleške spletne strani projekta RIS.org, ki nudijo poglobljene informacije o stanju informacijske tehnologije v Sloveniji. 3) Še posebej pa vse navedeno velja za spletno stran WebSM, ki je vodilna globalna stran za področje spletne anketne metodologije, ki je nastala in se vzdržuje v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
