Projekti / Programi
01. januar 2022
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.00 |
Družboslovje |
Politične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
Demokracija, legitimnost, kriza, Slovenija, EU, globalizacija, evropeizacija, institucije, javna uprava, javni sektor, volitve, politične stranke, interesne skupine, civilna družba, protesti, politično znanje, primerjalno raziskovanje, politološko relevantni podatki, politična znanost
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
99 |
384 |
328 |
3,31 |
| Scopus |
134 |
1.004 |
861 |
6,43 |
Raziskovalci (13)
Organizacije (1)
Povzetek
Predloženi raziskovalni program predstavlja nadaljevanje raziskovalnega programa Politološke raziskave - EDINEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA V SLOVENIJI, KI SISTEMATIČNO ZBIRA IN ANALIZIRA RAZLIČNE OBLIKE PODATKOV O DINAMIKI PRVENSTVENO NACIONALNIH INSTITUCIJ IN AKTERJEV - VKLJUČNO Z VOLITVAMI, ob upoštevanju tako notranjih kot zunanjih spremenljivk. V novem programskem obdobju je naš glavni RAZISKOVALNI CILJ: (1) nadaljnji razvoj politične podatkovne infrastrukture za preučevanje Slovenije v primerjalni perspektivi; (2) analizirati politične transformacije v Sloveniji in EU z upoštevanjem globalizacijskih in deglobalizacijskih procesov; (3) sodelovati v trenutnih rapravah o dejavnikih, ki so-določajo sedanje procese de-demokratizacije, polarizacije, radikalizacije, ekstremizma v zlorabi novih tehnologij; (4) sodelovati v trenutnih razpravah o družbenih in političnih vplivih, uporabi umetne inteligence in 4. tehnološki revoluciji; in (5) analizirati odzivnost politične elite na povečano globalno zasebno vladanje v globalnem kontekstu. GLAVNA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA so: Kateri so ključni viri in mehanizmi sedanjih trendov de-demokratizacije in kako bi jih lahko naslovili? Kateri so ključni normativni in strukturni in funkcionalni izzivi pri vzpostavljanju političnega upravljanja držav (družb), svetovnih regij in pri reševanju globalnih problemov? Ali so zdravstvene, okoljske in gospodarske krize dejavniki ali vzroki za radikalne politične spremembe? Katere so možne posledice alternativnih scenarijev razvoja političnega sistema Slovenije in EU za demokracijo? Kateri akterji, viri, mehanizmi in ukrepi bi lahko podprli nasprotne scenarije? Kako se politološka znanost odziva na neenakosti, tehnološko revolucijo in krizo demokracije? Pri iskanju odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja se bomo osredotočili na longitudinalno zastavljene RAZISKOVALNE STEBRE: demokracija, vladanje in legitimnost ter v odnosu na te stebre še na stebre političnih institucij, političnih akterjev, političnih procesov, javnih politik ter politične zanosti in poklica. Glavne RAZISKOVALNE STRATEGIJE so: (1) preučevanje Slovenije z mednarodnega primerjalnega vidika; (2) povezovanje raziskav, osredotočenih na Slovenijo, z aktualnimi razpravami o izivih in alternativah liberalni demokraciji; (3) povezovanje politološkega raziskovanja z interdisciplinarnim raziskovalnjem; ter tudi (4) komuniciranje z deležniki. Posebna pozornost bo namenjena raziskovalnim metodam, ki omogočajo (5) vključujočo deliberacijo o alternativnih političnih inovacijah. RAZISKOVALNE METODE: Skupina bo izvedla raziskave, ki temeljijo na kvalitativnih, kvantitativnih in mešanih raziskovalnih načrtih, pri čemer bomo posebno pozornost namenili longitudinalnim in mednarodnim primerjalnim raziskavam. KLJUČNI PRIČAKOVANI REZULTATI: (1) nadaljnji razvoj mednarodnega sodelovanja; (2) kontinuiteta pri razvoju edinstvenih politoloških baz podatkov ter (3) komuniciranje z zainteresiranimi deležniki.
Pomen za razvoj znanosti
Izvajanje raziskovalnega programa politološke raziskave je ključno pri razvoju politološke znanosti v Sloveniji in njene vpetosti v glavna politološka področja in tokove politologije v svetovnem merilu. KVALITETNO POLITOLOŠKO RAZISKOVANJE v Sloveniji pa pomeni tudi bogatitev spoznanj empiričnega raziskovanja v specifičnem družbenem, ekonomskem, kulturnem in političnem okolju ter s tem prispeva k razvoju sodobnih politoloških teorij. Z že doseženo stopnjo VKLJUČEVANJA V REGIONALNE in V SVETOVNE politološke povezave je slovensko politološko raziskovanje že postalo vidno v mednarodni akademski skupnosti. V zadnjih letih smo z vidnimi objavami v mednarodno priznanih revijah s SSCI faktorjem ali indeksiranih v bazi SCOPUS intenzivno delali na področju KREPITVE SAMOSTOJNEGA INOVATIVNEGA POLITOLOŠKEGA prispevka k mednarodnemu politološkemu znanju na podlagi mednarodno primerjalnega raziskovanja in interdisciplinarnega raziskovanja ter s tem bolj ambiciozno vlogo v mednarodni znanstveni politološki skupnosti. Sem sodi priprava tematske številke v Journal of Public Affairs (sourednica Danica Fink Hafner) na temo interesno skupinskega sistema na območju nekdanje Jugoslavije, ki predstavlja enega prvih poizkusov primerjalnega raziskovanja interesnih skupin na tem območju, tematska številka na temo demokracije in alternativnih modelov demokracije v Teoriji in praksi, ki je obeležila tudi jubilej politološkega raziskovanja na Slovenskem (urednica Danica Fink Hafner), tematska številka de-demokratizacije na primerjalnem primeru Slovenije in Črne gore v Politics in Central Europe (sourednica Meta Novak) ter tematska številka na temo mednarodne akademske mobilnosti kot družbene konstrukcije v Teoriji in praksi (urednici Danica Fink Hafner in Tanja Oblak Črnič). Prav tako nadaljujemo raziskovanje interesno skupinskega sistema in delovanja v Sloveniji s številnimi objavami med drugim v Interest groups and advocacy, East European politics and societies (Danica Fink Hafner), Romanian Journal of Political Science, Journal of Southeast European & Black Sea studies ter Journal of contemporary European research (Meta Novak in Damjan Lajh) ter soavtorsko knjigo s tujimi avtorji, ki je izšla pri Palgrave Macmillan (Meta Novak). Nadalje je zelo pomembno intenzivno raziskovanje procesov evropeizacije in globalizacije v visokošolstvu in razvoj ustrezne metodologije raziskovanja na tem področju v sodelovanju z raziskovalci iz tujih univerz v Evropi in drugod (Južna in Severna Amerika, Azija, Afrika). Raziskovalni rezultati so bili objavljeni v Metodoloških zvezkih in Teoriji in praksi pod vodilnim avtorstvom Danice Fink Hafner. Pomemben del kontinuiranega raziskovanja ostajajo politični stranke v navezavi s širšim vprašanjem demokracije ter volilne študije in preučevanje volilne kampanje. Raziskovalni rezultati so bili med drugim objavljeni v Europe-Asia studies (Danica Fink Hafner), Problems of post-communism, Annales: anali za istrske in mediteranske študije, Series historia et sociologia, Politologický časopis, Politics in Central Europe (Alenka Krašovec), Party politics, Communist and Post-Communist Studies, Journal of comparative politics, Prispevki za novejšo zgodovino (Simona Kustec), Digital journalism, Revista românaa de ştiinţe politice, Zdravstveno varstvo: Slovenian journal of public health, ter Lex localis - Journal of Local Self Government (Tomaž Deželan). V navezavi na analizo in raziskovanje volitev v Sloveniji v zadnjem obdobju je izšel zbornik prispevkov Volilno leto (urednika Alenka Krašovec in Tomaž Deželan). Trendi de-demokratizacije predvsem v Sloveniji pa so bili naslovljeni tudi v monografiji Populizem (Danica Fink Hafner). V povezavi z razvojem politološke znanosti pa se aktivno raziskuje tudi mlade in njihovo politično izobraževanje ter participacijo. Raziskovalni rezultati so bili med drugim objavljeni v Annales: anali za istrske in mediteranske študije, Series historia et sociologia, European journal of education, Educational philosophy and theory (Tomaž Deželan), Šolsko polje: revija za teorijo in raziskave vzgoje in izobraževanja, Duržboslovne raziskave ter Communications (Tanja Oblak Črnič). V odnosu do trajajoče zdravstvene krize so bili odzivi političnih elit na pandemijo COVID-19 naslovljeni v članku objavljenem v Politički život: časopis za analizu politike (Danica Fink Hafner). Poleg objav raziskovalna skupina krepi povezave in navezave z mednarodno raziskovalno skupnostjo s sodelovanjem na mednarodnih konferencah in delavnicah ter organizacijo srečanj z mednarodno raziskovalno skupnostjo v Sloveniji.
Pomen za razvoj Slovenije
A) TRAJNOSTNI RAZVOJ POLITOLOŠKE ZNANOSTI: Raziskovalni program je pomemben za Slovenijo tako kot drugi programi, ki posegajo v polje slovenske nacionalne identitete in kulture, še posebej pa za razvoj javno dostopnih podatkovnih baz s področja raziskovanja političnih fenomenov. POLITIČNE USTANOVE, NJIHOVO DELOVANJE, POLITIČNA KULTURA, VEDENJE IN CIVILNO DRUŽBENE POLITIČNE AKTIVNOSTI ter njihovo spreminjanje skozi zgodovino so vsaj do neke mere vselej unikatne za posamezne družbe. Raziskovalni rezultati (še zlasti rezultati mednarodno primerjalnih raziskav) so dragoceni v procesu (PRE) OBLIKOVANJA INSTITUCIJ V SLOVENIJI, saj se slovenska družba in njen politični (pod)sistem prilagaja družbenemu, politično-kulturnemu in institucionalnemu okolju Evropske unije in globaliziranemu svetu. V kontekstu evropeizacije slovenske politike so vse bolj pomembna tudi vprašanja KREPITVE KOMPETENTEGA DELOVANJA slovenske politične elite, institucij, javne uprave, političnih strank in civilne družbe novim okoliščinam oblikovanja in izvajanja javnih politik, ki se neprestano profesionalizira in v katerih bo uveljavljanje slovenskih interesov oziroma interesov slovenskih igralcev relativno težavno in kompleksno. Pričakujemo, da bodo slovenske politične ustanove v prihodnje še v večji meri izražale potrebo po sodelovanju s politološko stroko še zlasti v povezavi s konkretnimi vprašanji izgrajevanja ustanov (institution building) in komunikacijskih kanalov za učinkovito mnogonivojsko politično odločanje in implementacijo skupnih evropskih politik v Sloveniji. Dodatno raziskovalci programa Politološke raziskave RAZVIJAJO METODOLOGIJO za družboslovno raziskovanje kot je povezovanje metod Delfi in Fokusne skupine kar omogoča tudi razvoj same politološke znanosti. B) TEHNOLOŠKI RAZVOJ PODIPLOMSKIH ŠTUDIJ: Glede na to, da so raziskovalci iz skupine za politološke raziskave (Danica Fink Hafner, Damjan Lajh in Bogomil Ferfila) koordinatorji magistrskih in doktorskih politoloških študijev na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani ter aktivni mentorji magistrskim in doktorskim študentom, je pretok raziskovalnih spoznanj v strukturiranje vsebin podiplomskega študija kot tudi povezovanje raziskovalnega dela s podiplomskim študijem, zagotovljeno v veliki meri. Prav v te študije se v veliki meri vpisujejo zaposleni v slovenski javni upravi hkrati pa se študentje teh smeri zaposlujejo tako v javni upravi, nevladnih organizacijah in v gospodarstvu. UPORABNE RAZISKAVE: Praksa ciljnih raziskovalnih projektov je že doslej zagotavljala prenos uporabnih politoloških spoznanj v prakso delovanja političnih ustanov (zlasti oblikovanje metodologij za evalvacijo konkretnih politik, evalvacija konkretnih politik). SVETOVALNO DELO, EKSPERTIZE: nadaljevanje in razvoj dosedanje prakse. V povezavi s tem raziskovalci programa Politološke raziskave redno organiziramo STROKOVNE POSVETE, na katerih skupaj z nedržavnimi in državnimi deležniki organiziramo deliberativno razpravo na podlagi katere pripravimo tudi priporočila predvsem za izboljšanje procesa oblikovanja politik. C) UTRJEVANJE NACIONALNE IDENTITETE: Delo raziskovalne skupine bo pomembno prispevalo k a) nacionalnim spoznanjem o mednarodnih PREDNOSTIH IN SLABOSTIH delovanja slovenskega političnega sistema in slovenske politične znanosti; k b) PREPOZNAVNOSTI Slovenije v mednarodni javnosti (slednje zlasti z objavami v tujini s poudarkom na objavah v odprtem dostopu, predstavljanju raziskovalnih ugotovitev v okviru sodelovanja s številnimi tujimi raziskovalnimi organizacijami, udeležbo na vseh glavnih mednarodnih znanstvenih konferencah in delavnicah v tujini, organizacijo mednarodnih znanstvenih konferenc in delavnic v Sloveniji). V okoliščinah evropskega povezovanja načrtujemo ne le DISEMINACIJO raziskovalnih spoznanj, ki kažejo na podobnosti in razlike med Slovenijo, starimi in novimi članicami EU, temveč tudi nadaljnji razvoj DIDAKTIČNIH PRISTOPOV IN PUBLIKACIJ za poučevanje evropskih vsebin z neformalnim pristopom v osnovnih, srednjih šolah in mladinskih centrih. Raziskovalno delo bo prispevalo tudi k c) RAZVOJU SLOVENSKEGA POLITOLOŠKEGA IZRAZOSLOVJA d) k UTRJEVANJU DEMOKRATIČNIH VZGOJNIH PRAKS in e) UVELJAVLJANJE SLOVENSKE POLITOLOGIJE V MEDNARODNI POLITOLOŠKI SKUPNOSTI (predvsem z objavljanjem v tujini in s strokovnim delom v mednarodnih projektih in politoloških regionalnih in svetovnih asociacijah.
