Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Politološke raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.06.00  Družboslovje  Politične vede   

Koda Veda Področje
S170  Družboslovje  Politične in upravne vede 
Ključne besede
globalizacija, evropeizacija, Slovenija, politološke teorije in koncepti, policy analiza, Evropska unija, svet, demokracija, politični sistem, politične elite, politične stranke, parlament, izvršna oblast, javna uprava, javni uslužbenci, javne politike, civilna družba, politična znanost, interesi, oblikovanje javnih politik, skupne evropske politike, narod, država, državljan, vzgoja za demokracijo
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (22)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  08541  dr. Sandra Bašić Hrvatin  Politične vede  Raziskovalec  2006 - 2008  786 
2.  22272  dr. Tomaž Boh  Politične vede  Raziskovalec  2004  61 
3.  01942  dr. Marjan Brezovšek  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  1.047 
4.  06124  mag. Irena Brinar  Politične vede  Tehnični sodelavec  2007 - 2008  171 
5.  25453  dr. Tomaž Deželan  Politične vede  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  359 
6.  09208  dr. Bogomil Ferfila  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  1.104 
7.  03703  dr. Danica Fink Hafner  Politične vede  Vodja  2004 - 2008  681 
8.  19072  dr. Miro Haček  Politične vede  Raziskovalec  2006 - 2008  708 
9.  15064  mag. Mirjam Kotar  Politične vede  Tehnični sodelavec  2004 - 2006  47 
10.  16369  dr. Alenka Krašovec  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  407 
11.  11482  dr. Samo Kropivnik  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  288 
12.  20223  dr. Simona Kustec  Politične vede  Raziskovalec  2006 - 2008  465 
13.  22333  dr. Damjan Lajh  Politične vede  Raziskovalec  2006 - 2008  507 
14.  06141  dr. Andrej Lukšič  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2005  647 
15.  08618  dr. Igor Lukšič  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2005  815 
16.  19073  dr. Jernej Pikalo  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2005  355 
17.  00375  dr. Janko Prunk  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  586 
18.  14711  dr. Cirila Toplak  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2006  308 
19.  27706  dr. Simona Topolinjak  Politične vede  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  23 
20.  25476  dr. Žiga Vodovnik  Politične vede  Mladi raziskovalec  2006  300 
21.  02472  dr. Drago Zajc  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  456 
22.  01946  dr. Alojzija Židan  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  482 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.369 
Povzetek
Raziskovalna pozornost bo osredotočena na politološko relevantne spreminjevalne procese v svetovnem merilu in še posebej v regionalnem - evropskem merilu. Procesi globalizacije in evropeizacije zanimajo raziskovalno skupino predvsem z treh zornih kotov: 1. VSEBINSKEGA - GLEDE NA PREDMET PREUČEVANJA (podrobnejši opis spodaj) in 2. ENOT PREUČEVANJA, in sicer: a) kolektivitete: raznolike oblike oz. ravni države, narod, organizacije, interesna združenja, gibanja, omrežja in b) posameznik oz. državljan. 3. PREMIK CENTROV MOČI IN SPREMINJANJE RAZMERIJ MOČI med različnimi oblikami in ravnmi države in civilne družbe. Poleg klasičnih teoretskih pristopov - funkcionalizem, pluralizem, realizem, strukturalizem, neoinstitucionalizem (pregled npr. v delih Bena Rosemonda, Simona Hixa, Laure Cram) - bo raziskovanje gradilo tudi na novejših politoloških konceptih deliberativne in kozmopolitske demokracije (npr. J. Elster, David Miller, Joshua Cohen, David Held, Norberto Bobbio, Richard Falk, Daniele Archibugi), policy omrežij kot oblike vladanja (Tanja Boerzel), mnogonivojskega odločanja (npr. Gary Marks, Andersen in Eliassen) in moči v sodobni politiki (npr. Philip G. Cerny, Henri Goverde, Mark Haugaard, Howard Lentner). A) RAZISKOVANJE PRILAGAJANJA POLITIČNEGA SISTEMA RS IZZIVOM SPREJEMANJA (EU POLICY-TAKING) SKUPNIH EVROPSKIH POLITIK IN SODELOVANJA V OBLIKOVANJU SKUPNIH EVROPSKIH POLITIK (EU POLICY-MAKING): B) TEORETSKO RAZISKOVANJE PROCESOV GLOBALIZACIJE IN EVROPEIZACIJE C) POLITIČNA ZNANOST (KOT PREDMET RAZSIKOVANJA) V KONTEKSTU GLOBALIZACIJE Med primarnimi cilji so raziskave naslednjih razsežnosti: 1. RAZMERJE MED SO-OBLIKOVANJEM skupnih nadnacionalnih javnih politik ter politološkega znanja (policy/knowledge-making) IN PREVZEMANJEM / nadnacionalnih - zlasti skupnih evropskih politik oz. "uvoz politološkega znanja" (policy/knowledge-taking) 2. (iz)oblikovanost NOVIH ZAZNAV IN PRAKS "DRŽAVLJANA" (razmerje med lokalno, nacionalno, regionalno-EU in svetovno politično participacijo) 3. KAZALNIKI DELIBERATIVNE DEMOKRACIJE v praksi slovenskih vladnih in nevladnih igralcev v okoliščinah globalizacije in evropeizacije 4.POLITIČNA ZNANOST na Slovenskem v okoliščinah evropeizacije in globalizacije. Raziskovanje bo v metodološkem pogledu teoretično in empirično. Temeljilo bo na kombinaciji kvalitativne in kvantitativne metodologije. Poseben poudarek bo na primerjalnem raziskovanju (mednarodnem in medčasovnem). Poleg tega bodo uporabljeni še naslednji raziskovalni pristopi: (neo)institucionalni, behavioristični in pristopi policy analize. Predvidene raziskovalne metode in tehnike: družboslovni intervju, javnomnenjska anketa, analiza vsebine. Načrtujemo tudi oblikovanje elektronskih arhivov relevatnih dokumentov in baz t.i. objektivnih podatkov za mednarodno primerjalno in longitudinalno politološko raziskovanje ter njihovo statistično analizo. Dodatne metode: stalna eksperimentalna akcijska učenja (poučevanje družboslovja v OŠ in srednjih šolah).
Pomen za razvoj znanosti
Izvajanje raziskovalnega programa politološkega raziskovanja je ključno prispevalo k razvoju politološke znanosti v Sloveniji in vpetosti v poglavitna politološka področja in tokove politologije v svetovnem merilu. Kakovostno politološko raziskovanje je zajemalo kombinacijo teoretskega dela in bogatega empiričnega raziskovanja, zasnovanega na kvalitativni in kvantitativni metodologiji. Akademsko raziskovanje se je bistveno dopolnjevalo z aplikativnim raziskovanjem in povezovanjem znanstvenega dela s svetom praktičnih pojavov. Mednarodno primerjalno raziskovanje je še prav posebej prispevalo k razvoju politoloških teoretskih spoznanj, objavljenih v mednarodno priznanih znanstvenih revijah. Slovenska politologija je prek razmeroma visoke stopnje vključenosti v mednarodne politološke mreže postala vidna v mednarodni politološki skupnosti. Še zlasti proti koncu programskega obdobja 2004–2008 je programska skupina začela bistveno dopolnjevati raziskovalni dnevni red (do nedavna močno določen s prioritetami mednarodnih raziskovalnih projektov in njihovih zahtev po 'študiju primera Slovenije') z bolj ambiciozno in bolj avtonomno usmeritvijo v neodvisno določevanje teoretsko-metodoloških okvirov mednarodno primerjalnega raziskovanja (vedno z vključevanjem Slovenije).
Pomen za razvoj Slovenije
a) Raziskovalni program je pomemben za Slovenijo tako kot drugi programi, ki posegajo v polje slovenske nacionalne identitete in kulture v spreminjajočih se nacionalnih, mednarodnih in nadnacionalnih okoliščinah. Politične ustanove, delovanje teh ustanov, politična kultura in civilnodružbene politične dejavnosti ter spreminjanje tega skozi zgodovino so vselej vsaj nekoliko unikatne za posamezne družbe. Raziskovalni rezultati programske skupine (še zlasti rezultati mednarodno primerjalnih raziskav) so dragoceni v procesu (pre)oblikovanja institucij v Sloveniji, saj se slovenska družba in njen politični (pod)sistem prilagajata družbenemu, politično-kulturnemu in institucionalnemu okolju Evropske unije. V kontekstu evropeizacije slovenske politike se zastavljajo številna vprašanja o tem, kako okrepitvi kompetentno delovanje slovenske politične elite, javne uprave, političnih strank in civilne družbe v čedalje bolj zahtevnem in kompleksnem oblikovanju in izvajanju javnih politik. Pričakujemo, da bodo slovenske politične ustanove v prihodnje še bolj izražale potrebo po sodelovanju s politološko stroko – še zlasti v povezavi s konkretnimi vprašanji izgrajevanja ustanov (institution-building) in komunikacijskih kanalov za učinkovito mnogoravensko (multilevel) politično odločanje in implementacijo skupnih evropskih politik v Sloveniji. b) V okviru programa Politološke raziskave smo razvili izjemno bogato sinergijo med raziskovalnim delom in univerzitetnim izobraževanjem. Glede na to, da so kar trije raziskovalci iz skupine za politološke raziskave (dr. Fink Hafner, dr. Ferfila in dr. Zajc) koordinatorji treh podiplomskih politoloških študijev na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je pretok raziskovalnih spoznanj potekal prav v tiste tri podiplomske študije, v katere se najbolj vključujejo zaposleni v slovenski javni upravi. Napredek na osrednjih raziskovalnih področjih in odpiranje novih raziskovalnih področij so prispevali k razvoju novih izobraževalnih programov in predmetov v okviru bolonjske reforme na vseh ravneh univerzitetnega študija in v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani tudi na doktorskem študiju. c) Bogat nabor ciljnih raziskovalnih projektov in svetovalno ekspertno delo so zagotavljali prenos uporabnih politoloških spoznanj v prakso delovanja političnih ustanov (zlasti na področju oblikovanja metodologij za evalvacijo konkretnih politik in pri evalvaciji konkretnih politik). d) Opravljeno raziskovalno delo ni prispevalo le k nacionalnemu znanju o mednarodnih prednostih in slabostih delovanja slovenskega političnega sistema in slovenske politične znanosti. Raziskovalci so prispevali tudi k prepoznavnosti Slovenije v mednarodni javnosti, in sicer zlasti z objavami v tujini, s predstavljanjem raziskovalnih ugotovitev v okviru sodelovanja s številnimi tujimi raziskovalnimi organizacijami, z udeležbo na mednarodnih znanstvenih konferencah in delavnicah v tujini ter z organizacijo mednarodnih znanstvenih konferenc in delavnic v Sloveniji. V okoliščinah evropskega povezovanja je bila še zlasti pomembna diseminacija raziskovalnih rezultatov, ki razkrivajo tako podobnosti kot razlike med Slovenijo ter novimi in starimi članicami EU kot tudi med Slovenijo in drugimi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. e) Raziskovalno delo je prispevalo k razvoju slovenskega politološkega izrazoslovja, k utrjevanju demokratičnih praks na področju izobraževanja ter k uveljavljanju slovenske politologije v mednarodni politološki skupnosti (predvsem z večjim objavljanjem v tujini in s strokovnim delom pri mednarodnih projektih in politoloških regionalnih in svetovnih asociacijah).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno