Projekti / Programi
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.00 |
Družboslovje |
Politične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S000 |
Družboslovje |
|
| S170 |
Družboslovje |
Politične in upravne vede |
politološke teorije, zgodovina političnih idej, civilna družba, politični sistem, javna uprava, politične stranke, interesne skupine, policy omrežja, analiza politik (policy analiza), demokratični prehod, post-socialistične države, evropska unija, evropeizacija, globalizacija
Raziskovalci (16)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program skupine za politološke raziskave je edini v Sloveniji, ki je usmerjen v razvoj ključnih področij sodobne politične znanosti (political science). Glede na to, da je konstitutiven za politično znanost v Sloveniji, se usmerja na naslednje značilne tematike sodobnega politološkega raziskovanja: (1) politološke teorije; (2) raziskovanje razvoja in delovanja slovenskega političnega sistema v mednarodno primerjalni perspektivi (predvsem preučevanje delovanja političnih ustanov kot npr. državnega zbora, vlade, državnega sveta, lokalne samouprave, političnih strank, volitev in javne uprave); (3) razvoj analize politik (policy analize) in raziskovanje procesov političnega odločanja. Tu bomo posebno pozornost namenili procesom oblikovanja in izvajanja javnih politik; (4) preučevanje zgodovine političnih idej na Slovenskem ter njihove sodobne (trans)formacije; (5) raziskovanje teorij in empiričnih procesov političnega predstavništva in sodobnih problemov na tem področju v slovenskem in evropskem kontekstu; (6) raziskovanje razvoja civilne družbe, politične kulture, policy omrežij in lobiranja; (7) preučevanje dejavnikov in učinkov evropeizacije in globalizacije na področju slovenske politike oz. za slovensko politiko v državnem in civilno-družbenem segmentu. V metodološkem pogledu bo naše raziskovanje teoretično in empirično. Empirične raziskave bodo metodološko zasnovane predvsem na uporabi naslednjih raziskovalnih metod in tehnik: družboslovna anketa in intervju, študije primerov (case study), primerjalno raziskovanje ter oblikovanje baz t.i. objektivnih podatkov za mednarodno primerjalno in longitudinalno politološko raziskovanje ter njihova statistična analiza. Ključne raziskovalne ugotovitve bodo predstavljene na znanstvenih konferencah ter v znanstvenih publikacijah v Sloveniji in v tujini v okviru dodiplomskega in podiplomskega študija politologije na FDV, mednarodnega podiplomskega študija Master in European Social Policy Analisys pa tudi v predlogih didaktizacije učnih vsebin za srednje šole. Glede na to, da so kar trije raziskovalci iz skupine za politološke raziskave (dr.Fink-Hafner, dr.Ferfila, dr.Zajc) tudi koordinatorji treh podiplomskih politoloških študijev na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je pretok raziskovalnih spoznanj v strukturiranje vsebin podiplomskega študija kot tudi povezovanje raziskovalnega dela s podiplomskim študijem (slednje je s strani MZT v zadnjem času še posebej spodbujeno), zagotovljeno v veliki meri.
Pomen za razvoj znanosti
Izvajanje raziskovalnega programa politološkega raziskovanja je nujen predpogoj sodobnega razvoja politološke znanosti v Sloveniji po zgledu klasičnih področij in sodobnih raziskovalnih smereh vrhunske politične znanosti. Kvalitetno politološko raziskovanje v Sloveniji pa pomeni tudi bogatitev spoznanj empiričnega raziskovanja v specifičnem družbenem, ekonomskem, kulturnem in političnem okolju ter s tem prispeva tudi k razvoju sodobnih politoloških teorij. V Sloveniji se je politologija začela razvijati kar nekaj desetletij prej kot v večini vzhodno-evropskih držav. V zadnjem desetletju se je mednarodno uveljavila prav z znanstveno dejavnostjo članov predlagane programske skupine za politološko raziskovanje. V prihodnje načrtujemo krepitev sicer že obstoječega vključevanja politološkega raziskovanja v mednarodne projekte (do sedaj se je razvilo predvsem mednarodno sodelovanje na področju preučevanja političnih strank, parlamenta, demokratičnega prehoda, delovanja interesnih skupin ter procesov evropeizacije na področju politike). Poleg sodelovanja z raziskovalnimi ustanovami v Veliki Britaniji, Nemčiji, Avstriji, Avstraliji, ZDA, Kanadi, Italiji, na Norveškem, Madžarskem, Poljskem in na Češkem želimo krepiti še druge vezi z mednarodno politološko skupnostjo.
Pomen za razvoj Slovenije
a) Vsekakor je raziskovalni program pomemben za Slovenijo tako kot drugi programi, ki posegajo v polje slovenske nacionalne identitete in kulture. Politične ustanove, njihovo delovanje, politična kultura in civilno-družbene politične aktivnosti ter njihovo spreminjanje skozi zgodovino so vsaj do neke mere vselej unikatne za posamezne družbe. b) Raziskovalni rezultati (še zlasti rezultati mednarodno primerjalnih raziskav) so dragoceni v procesu (pre)oblikovanja institucij (institution-building) v Sloveniji, saj je slovenska družba in njen politični podsistem v procesu konsolidacije demokracije (torej še vedno v aktivnem procesu vzpostavljanja političnih ustanov in njihovega učinkovitega delovanja), hkrati pa se tudi prilagaja družbenemu, politično-kulturnemu in institucionalnemu okolju Evropske unije. V dokumentu 'Agenda 2000' je v uvodnih poglavjih in posebej v poglavju o Sloveniji nanizanih vrsto problemov in dilem, pri katerih reševanju bi bil prispevek politološkega raziskovanja in svetovanja dragocen (zlasti opombe glede delovanja parlamenta, javne uprave, lokalne samouprave in glede korupcije v sferi države). V konteksu evropeizacije slovenske politike so pomembna tudi vprašanja prilaganjanja slovenske politične elite, prilagajanja dominantnega političnega političnega stila tistemu, ki je običajen pri evropskih ustanovah. Zlasti ob obisku predstavnikov evropskih ustanov v Sloveniji se je izkazala potreba po razvoju posvetovalne politike (consultative politics). c) Slovenske ustanove so v procesu razvoja in tudi do določene mere izražajo potrebo po sodelovanju s politološko stroko (npr. državni zbor, državni svet, posamezna ministrstva, vlada), še zlasti v povezavi s konkretnimi vprašanji izgrajevanja ustanov (institution-building) in oblikovanjem konkretnih politik (zakonov). d) Prispevek k prepoznavnosti Slovenije v mednarodni javnosti zlasti prek objavljanja raziskovalnih rezultatov v tujini (zaradi nepoznavanja je opaziti še vedno precej razširjeno neustrezno stereotipno negativno gledanje v svetu - tudi v okviru EU - na Slovenijo kot revno, nerazvito, premalo demokratično bivšo pripadnico vzhodnega bloka oz. Balkana).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
