Projekti / Programi
01. januar 2022
- 31. december 2027
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
Koda |
Veda |
Področje |
6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
Programska skupina Slovenska zgodovina; antika, srednji vek, novi vek, novejša zgodovina, "dolgo" 19. st., sodobna zgodovina, public history, digitalna zgodovina, nastanek naroda, modernizacije, vzgoja mladih raziskovalcev, kvantitativni in kvalitativni dosežki, statusna in mednarodna odličnost.
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
07. september 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
61 |
139 |
134 |
2,2 |
Scopus |
137 |
376 |
338 |
2,47 |
Raziskovalci (30)
Organizacije (1)
Povzetek
Programska skupina v sedanji obliki obstaja in kontinuirano raziskuje že skoraj dvajset let in sodi med najuspešnejše na področju zgodovine. V celotnem obdobju obstoja so njene raziskovalke in raziskovalci dobili številne domače in mednarodne projekte ali sodelovali v njih, med drugim tudi ERC projekt EIRENE (vodja dr. Marta Verginella). V sedanji sestavi je skupaj 20 članic in članov (6 žensk in 14 moških); od tega je petnajst polno pedagoško zaposlenih. Raziskovalna skupina Slovenska zgodovina od ustanovitve dalje sistematično skrbi za pomlajevanje in vzgaja mlade raziskovalce (trenutno jih ima pet, pravkar pa je dobila še šestega). Raziskuje celotno slovensko zgodovino (antika, srednji vek, novi vek, novejša in sodobna zgodovina); pri čemer sledi konceptu, ki vključuje vse civilizacijske prispevke na današnjem slovenskem ozemlju in jih vrednoti v širšem regionalnem in evropskem kontekstu ter komparativno. Vse tematske vsebine v skladu z načeli humanistične znanosti v ospredje postavljajo posameznika v odnosu do naravnih danosti, vsakokratnih družbenih razmer in drugih zgodovinskih dejavnikov. Glavno znanstveno izhodišče je zgodovinopisne probleme raziskati z novih, kompleksnejših zornih kotov. Velik pomen daje tudi vprašanju odnosa do zgodovine in oblikovanju zgodovinske zavesti, zato so njene članice in člani pogosti in relevantni sogovorniki v javnih razpravah o preteklosti. V zadnjem obdobju je skupina še posebej razvila t. i. public history. Prek svojih spletnih profilov, ki jih prenaša na Youtube, predstavlja potek in rezultate raziskav, pričevanja z dela na terenu, pogovore o posameznih strokovnih vprašanjih, dokumentarne filme in razstave. Skupaj z Oddelkom za zgodovino izdaja znanstveno zbirko Historia. Med odprte nove raziskovalne poti, ki se jim posveča v zadnjih letih in jih ima namen načrtno nadgraditi v prihodnjem raziskovalnem obdobju, so poleg public history digitalna zgodovina (v ta namen ustanavlja posebno Središče za javno in digitalno zgodovino); okoljska zgodovina, zgodovina spola (npr. evgenika); zgodovina vsakdanjega življenja ter še nekatere. Sestava skupine omogoča, da se poleg razvijanja specifičnih tem skozi raziskovanje celotne skupine izkristalizira zgodovinsko dogajanje na globljih ravneh in v daljših časovnih obdobjih (npr. vprašanje modernizacij na današnjem slovenskem ozemlju) ali da se nekatere zgodovinsko utrjene teze premislijo na drugačen način (npr. nastanek naroda, oblikovanje nacionalne zavesti ali vprašanje večkulturnosti prostora, na katerem danes večinsko živijo Slovenci). Ta pristop se med drugim poudarjeno izraža tudi skozi pisanje sintetičnih del. O dosežkih skupine v zadnjem obdobju priča objava 27 znanstvenih in 16 strokovnih monografij; 129 izvirnih znanstvenih člankov, 19 preglednih znanstvenih člankov. Programska skupina izkazuje visoko raven statusne in mednarodne odličnosti (štipendij, odlikovanj, priznanj, članstva v akademijah in mednarodnih znanstvenih organizacijah ipd).
Pomen za razvoj znanosti
Čeprav je nastanek slovenske samostojne države pred tridesetimi leti zbujal upanje, da bo slovensko zgodovinopisje mogoče postaviti na nove, moderne in mednarodno primerljive temelje in tako odpraviti pomanjkljivosti znanstvenega raziskovanja, ki sicer sega do Linhartovih del v času razsvetljenstva, se je to le deloma zgodilo, hkrati pa se je okrepil tudi nacionalno-romantični koncept z enostransko sintagmo o "slovenskem narodnem vzponu", odnos do preteklosti pa je vedno bolj postajal obremenjen tudi z ideološkimi spori. Zanemarjeni ali nepopolno raziskani so ostajali mnogi segmenti raziskovanja, kar je občutila tudi programska skupina, ki je v preteklem obdobju pisala sinteze za posamezna obdobja. Zato želi v sedanjem programskem obdobju ob sočasnem izdajanju sintetičnih del še naprej raziskovati zlasti tiste segmente, v katere se doslej iz različnih razlogov ni mogla dovolj poglobiti. Na antropoloških in kulturoloških podlagah zastavljene raziskave bodo v raziskanih segmentih bistveno spremenile podobo ustaljenega narativa o slovenski zgodovini. V slovensko zgodovinopisje bodo vnesle sodobna teoretična, konceptualna in metodološka izhodišča in pokazala na uporabnost in perspektivnost novih pristopov. Prožno sprejemanje, preverjanje, prilagajanje in razvijanje novih konceptov in metod bo intenziviralo vključenost slovenske historiografije v sodobni mednarodni historiografski diskurz in mu dalo večjo težo. Nova spoznanja bodo prispevala k oblikovanju novih zgodovinskih usmeritev na področju socialne, kulturne in demografske zgodovine, zgodovine čustev, "history of manners" (zgodovina etiket obnašanja, olike), zgodovine spola (vključno z zgodovino moškosti), urbane zgodovine, nove politične zgodovine, zgodovine telesa, socialne zgodovine, zgodovine medicine, pa tudi okoljske zgodovine (interakcije med človekom in okoljem) ter k posodobitvi drugih kategorij (npr. politične zgodovine). Nekatere napovedane raziskave bodo skušale vsaj omejiti, če že ne onemogočiti politično manipulacijo z zgodovinskimi dejstvi, s čimer bi lahko vsaj deloma odgovorili na neodgovorno rabo zgodovine oziroma poskuse njene (politične) revizije in opozorili na primerno izbiro načina spominjanja preteklih dogodkov. S programom bodo tako formulirane nove, inovativne raziskovalne vsebine. Programska skupina želi tudi nadgrajevati že narejeneno na področju public history, videoprodukcije, vizualizacije zgodovine skozi design, umetnost, plakate, spomenike, sporočilnost drugih javnih besedil (npr. grafiti, glasba) itd. in tudi na ta način interdisciplinarno obravnavati kulturno-politične tokove, ki jih je zgolj zgodovinopisno težko zajeti. Programska skupina Slovenska zgodovina je edina v slovenskem prostoru, ki se načrtno in dolgoročno ukvarja z raziskovanjem slovenske zgodovine oziroma zgodovine današnjega slovenskega prostora od antike pa vse do moderne dobe. Skupina ima prav zaradi svoje širine in homogenosti v slovenskem znanstvenem prostoru in širše jasno prepoznavno identiteto tako znotraj zgodovinopisja kot v okviru humanistike in družboslovja, s svojim interdisciplinarnim sodelovanjem pa posega tudi širše v druge vede. Programska skupina slovenskemu zgodovinopisju in Sloveniji nasploh s svojim raziskovalnim delom, ki rezultira v zelo širokem kvalitativnem in kvantitativnem pogledu s publiciranjem v domačih in tujih revijah, z znanstvenimi monografijami, sodelovanji na mednarodnih znanstvenih konferencah, predavanji, mednarodnimi projekti in nastopi itd., zagotavlja zanstveno uspešnost in je kot taka zelo pomembna za razvoj zgodovinske znanosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Delo programske skupine ima večplastni pomen za družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Slovenije. Temeljni je v tem, da raziskovalna skupina kot edina v Sloveniji celovito pokriva celotno slovensko zgodovino oz. zgodovino današnjega slovenskega prostora od antike do današnje samostojne slovenske države in je zato zmožna tako celovitih sintetičnih, posamezna obdobja presegajočih raziskav kot specialnih raziskav za posamezna obdobja in teme, pa tudi slovenske zgodovine v celoti. Pri tem raziskovanje postavlja v evropski in svetovni kontekst dogajanja in sledi komparativnosti. Pomembno poslanstvo skupine je v neposrednem prenašanju raziskovalnih rezultatov v pedagoško prakso. Njen vpliv se ne kaže zgolj na univerzitetni, pač pa tudi osnovnošolski in srednješolski ravni. Nekateri njeni člani so pisci srednješolskih in osnovnošolskih učbenikov, vodja programa pa je aktivno vpet v pripravo in izdajanje učnih gradiv in izobraževanje učiteljev v Jugovzhodni Evropi. Oddelek ima daleč najbolj razvito didaktiko pouka zgodovine v Sloveniji, nosilka predmeta pa za Unesco redno pripravlja ekspertize. Člani programske skupine so tesno vpeti v mednarodno izmenjavo študentov in profesorjev, oddelek za zgodovino ima utečeno stalno sodelovanje z več univerzami. Z nekaterimi izvaja skupne raziskovane programe, pa tudi podiplomske seminarje, z drugimi pa ima skupne študijske programe. Skupina je zmožna raziskovalne rezultate neposredno prenesti v javno prakso, kar kaže vrsta primerov iz dosedanjega delovanja: sodelovanje pri postavitvi dvojezične moderne razstave Slovenska zgodovina na Ljubljanskem gradu (edina tovrstna v Sloveniji) ter pri vrsti drugih razstav; obdelava kulturno-zgodovinskih problemov na terenu (projekt o izgubljenih kočevarskih vaseh, projekt o okupacijskih mejah na Slovenskem); široka vpetost v obeleževanje posameznih obletnic (v letošnjem letu je še posebej v ospredju 30. obletnica nastanka slovenske države, kjer članice in člani skupine delujejo tako na državni kot mednarodni ravni, pa tudi druge "manjše" obletnice, npr. 80. let od začetka 2. svetovne vojne na Slovenskem, 80. let od ustanovitve OF itd.). Skupina izstopa po tem, da so nosilci za posamezna obdobja relevantni in pogosti sogovorniki v javnosti tako pri "navadnih" zgodovinskih temah kot pri tistih, ki so zaradi občutljivosti predmet vročih javnih, medijskih in političnih polemik in to tako slovenskih, kot tistih, ki zadevajo odnose z drugimi narodi. Skupina je zmožna z različnih idejnih izhodišč in znanstveno argumentirano osvetliti in javnosti predstaviti občutljive teme. Pri razreševanju nekaterih so člani programske skupine že aktivno sodelovali ali še sodelujejo (slovensko-italijanski in slovensko-avstrijski odnosi, vprašanje povojne represije in množičnih grobišč). Kritično se soočajo z mitologizacijo zgodovine in postavljajo nova teoretska izhodišč in nove perspektive na področju zgodovinopisja, pri čemer sledijo sodobnim trendom v mednarodnem zgodovinopisju, ki jih premišljeno vnašajo v slovenski prostor in prilagajajo slovenskim razmeram.