Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Slovenska zgodovina

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   
6.02.00  Humanistika  Arheologija   
6.09.00  Humanistika  Umetnostna zgodovina   
5.06.00  Družboslovje  Politične vede   

Koda Veda Področje
H280  Humanistične vede  Lokalna in regijska zgodovina, zgodovinska geografija od srednjega veka naprej 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
slovenski prostor, slovenska etnogeneza, rimska doba, preseljevanje narodov, srednji vek, turški vpadi, protestantizem, protireformacija, razsvetljenstvo, ilirske province, 19. stoletje, marčna revolucija, obdobje parlamentarizma, gospodarski in družbeni razvoj v devetnajstem stoletju, zadnje obdobje Avstro-Ogrske, Slovenci v prvi svetovni vojni, Slovenci v stari Jugoslaviji, Slovenci v času druge svetovne vojne, Slovenci v povojni dobi, kriza Jugoslavije in njen propad, nastanek slovenske države in njen razvoj do ok. 2000.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (29)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  33083  dr. Kornelija Ajlec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2010 - 2014  377 
2.  08682  dr. Bojan Balkovec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  710 
3.  07320  dr. Rajko Bratož  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  484 
4.  19135  dr. Alenka Cedilnik  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  125 
5.  31851  dr. Ana Cergol Paradiž  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2009 - 2014  209 
6.  13227  dr. Janez Cvirn  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2013  767 
7.  37432  dr. Robert Devetak  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2014  201 
8.  22285  dr. Mitja Ferenc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  546 
9.  30668  dr. Miloš Fon  Humanistika  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  13 
10.  19340  dr. Sašo Jerše  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  143 
11.  28529  dr. Jernej Kosi  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  184 
12.  21755  dr. Walter Lukan  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  103 
13.  14304  dr. Dušan Mlacović  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  210 
14.  18850  dr. Janez Mlinar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  200 
15.  00862  dr. Dušan Nečak  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  1.202 
16.  11484  dr. Božo Repe  Zgodovinopisje  Vodja  2009 - 2014  2.527 
17.  25579  dr. Irena Selišnik  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2012 - 2014  331 
18.  06443  dr. Vasko Simoniti  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  338 
19.  31845  Miha Sluga  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2009 - 2013 
20.  21848  dr. Rok Stergar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  337 
21.  28440  dr. Urška Strle  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2011 - 2013  217 
22.  14605  dr. Viljenka Škorjanec  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2013  82 
23.  06249  dr. Peter Štih  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  790 
24.  06248  dr. Marko Štuhec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  282 
25.  23967  dr. Danijela Trškan  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2009 - 2014  676 
26.  36648  Jasna Vanček    Tehnični sodelavec  2013 - 2014 
27.  13806  dr. Marta Verginella  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2014  932 
28.  33080  dr. Žiga Zwitter  Humanistika  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  189 
29.  12720  dr. Lilijana Žnidaršič Golec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  247 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.876 
Povzetek
Sinteza slovenske zgodovine v 5 knjigah po okrog 500 strani bo zajela več kot dve tisočletji dolgo obdobje zgodovine današnjega slovenskega prostora od 2. stol. pr. Kr. do okrog leta 2000. V skladu z običajno zgodovinsko periodizacijo in kronologijo bodo knjige predstavile pet tematsko zaokroženih obdobij: antiko, srednji vek, novi vek, devetnajsto stoletje in dvajseto stoletje. 1. Antično obdobje bo zajelo okrog osem stoletij dolgo obdobje, od 2. st. pr. Kr. (istrske vojne in začetki rimskega prodiranja v severovzhodno zaledje Jadrana) do ok. 600 po Kr. (propad antičnih struktur). V obliki večje znanstvene sinteze bo predstavljeno prvič. Delo bo temeljilo na obširnih zgodovinskih prikazih dveh avtorjev (Rajko Bratož in Marjeta Šašel Kos) in krajših, vendar neobhodnih prispevkih strokovnjakov s področja provincialne arheologije in numizmatike (Slavko Ciglenečki, Jana Horvat, numizmatik Peter Kos). Ob politični, upravni in vojaški zgodovini, ki so najbolje poznane, bo precejšnji poudarek namenjen poselitveni in kulturni zgodovini. Pri prikazu antične zgodovine bo nujen prikaz ne le lokalne zgodovine ozemlja, ki ni bilo nikdar zajeto v eno politično-upravno celoto, temveč tudi procesov in dogodkov širše regionalne in v posameznih primerih tudi evropske zgodovine. 2. Srednjeveško obdobje, za katero obstajajo starejše znanstvene sinteze (Milko Kos, Bogo Grafenauer), bo zajelo osem in pol stoletij dolgo obdobje od okrog 600 do začetka turških vpadov in splošne krize v drugi polovici 15. stoletja. Celotno delo bo napisal en avtor (Peter Štih). V sintezi bodo prišli do izraza novi pogledi na zgodnjesrednjeveške etnogeneze, državnopravno ureditev ter družbeno strukturo, pregled bo zajel - bolj enakomerno kot v starejših sintezah - vse družbene, etnične in kulturne plasti prebivalstva. 3. Zgodovina novega veka bo zajela nekaj več kot tri stoletja dolgo obdobje (z začetkom v poznem srednjem veku, ok. 1460, in sklepom v obdobju vlade Marije Terezije, t.j. do 1780). Sinteza bo delo treh avtorjev, poleg glavnega avtorja (Vasko Simoniti) bosta sodelovala z izbranimi tematskimi poglavji še dva avtorja (Marko Štuhec in Sašo Jerše). Temu obdobju je bilo posvečenih manj zgodovinskih sintez kot srednjemu veku (predvsem Bogo Grafenauer); zaradi številnih odkritij in uveljavitve novih raziskovalnih tem je sinteza novoveške zgodovine nujna. 4. V četrtem zvezku bo predstavljeno okrog sto štirideset letno obdobje od smrti Marije Terezije (1780) do propada Avstro-Ogrske monarhije po prvi svetovni vojni (1918). Delo bo napisalo več avtorjev, saj bodo ob glavnem avtorju (Janez Cvirn) sodelovali z daljšimi prispevki oziroma integralnim prikazom posameznih časovnih odsekov še trije zgodovinarji (Marta Verginella za prvo polovico 19. stoletja, Walter Lukan za obdobje prve svetovne vojne, Rok Stergar za posamezne aspekte socialne in vojaške zgodovine). To obdobje je bilo predmet starejših zgodovinskih sintez (Vasilij Melik, Ferdo Gestrin). Novejše raziskave na Slovenskem in v sosedstvu, ki bodo upoštevane v sintezi, se nanašajo zlasti na področje kulturne zgodovine, mednacionalnih sporov v Habsburški monarhiji in obdobje prve svetovne vojne. 5. Peti zvezek Slovenske zgodovine bo zajel več kot osemdesetletno obdobje od konca prve svetovne vojne do ok. leta 2000. Ob glavnih avtorjih (Dušan Nećak, Božo Repe) bodo izbrane teme pripravili še štirje pisci (Miroslav Stiplovšek, Mitja Ferenc, Bojan Balkovec, Danijela Trškan). V primerjavi z obsežnimi sintezami zgodovinarjev prejšnje generacije (zlasti Metod Mikuž in Tone Ferenc), ki so se nanašale predvsem na obdobje druge svetovne vojne, bo pomembna novost sinteza zgodovine druge polovice 20. stoletja, ki bo zajela tudi prvo desetletje obstoja samostojne slovenske države. Cilj projekta je nova moderna zgodovinska sinteza srednje velikega obsega (okrog 2500 strani), ki naj bo referenčno delo za raziskovalce, študijsko gradivo na univerzi (zlasti v podiplomskem in doktorskem študiju)
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina Zgodovina Slovencev kot edina v Sloveniji celovito pokriva celotno slovensko zgodovino od antičnih civilizacij do današnje samostojne slovenske države in je zato zmožna tako celovitih sintetičnih, posamezna obdobja presegajočih raziskav kot specialnih raziskav za posamezna obdobja in teme, pa tudi obravnave slovenske zgodovine v celoti. Pri tem raziskovanje postavlja v evropski in svetovni kontekst dogajanja in sledi komparativnosti. Poleg sintetičnih prikazov je njeno znanstveno izhodišče, da po eni strani odpira nove tematike, po drugi pa tudi stare, na videz rešene zgodovinopisne probleme vsakič znova preuči z novih, modernejših in bolj kompleksnih zornih kotov. To ne velja zgolj za spremenjene poglede na "klasični" politično in nacionalno zgodovino, pač pa zlasti za mnoga doslej zanemarjena ali celo prezrta področja: socialna in demografska zgodovina, zgodovina elit, urbana zgodovina (tudi vprašanje modernizma in konservativizma), lokalna zgodovina, kulturna, gospodarska, športna, okoljska zgodovina (interakcija med človekom in okoljem), zgodovina šolstva, vprašanje identitet, pa tudi pa tudi zgodovina čustev, »history of manners« (zgodovina etiket obnašanja, olike), zgodovina spola (vključno z zgodovino moškosti), zgodovina telesa, zgodovina medicine, pa tudi okoljska zgodovina. Kot posebno pereče vprašanje skupina zaznava tudi problem uporabe zgodovine, krajev spomina, javne rabe spomina in pozabe. Precej teh tem je že odprla v prejšnjem raziskovalnem obdobju, ki je bilo sicer namenjeno pretežno pisanju sintez, nadgradila in razvila pa jih bo v sedanjem. Pomen raziskovalnih rezultatov ni omejen zgolj na domači humanistični in družboslovni okvir, pač pa vsaj v tolikšni meri tudi na informiranje svetovne zgodovinske vede o celotni zgodovini tega prostora, ki je bil v dosedanjih velikih sintezah velikih evropskih historiografij premalo ali napačno prikazovan, večkrat tudi "anonimen". Posamezna obdobja v zgodovini tega prostora (npr. čas od 4. do začetka 7. stoletja, znaten del 16. stoletja, posamezna obdobja 19. in 20. stoletja) so za evropski razvoj velikega, v redkih primerih celo ključnega pomena. Svetovna historiografija je dela slovenske znanosti na tem področju zaradi različnih razlogov v preteklosti premalo upoštevala, se pa stanje močno in tudi relativno hitro izboljšuje – v veliki meri prav zaradi mednarodne dejavnosti članov skupin ter sintetičnih del ter znanstvenih člankov, ki jih raziskovalna skupina izdaja v tujih jezikih.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen raziskovanja slovenske zgodovine na način, kot ga izvaja programska skupina Slovenska zgodovina, je večplasten. Na prvem mestu je njegova družbena in kulturna vloga, saj ustvarja in objavlja temeljna pregledna dela iz slovenske zgodovine od antičnih časov do danes. S tem prispeva k prepoznavanju kulturne dediščine in nacionalne identitete. Zgodovina ostaja ena od temeljnih identitet slovenskega naroda (poleg jezika verjetno nosilna). Poleg tega je na raziskavah zgodovinopisja in na objektivnem odnosu do preteklosti edino mogoče realno ocenjevati dosežene rezultate in načrtovati prihodnost. V času hitro se spreminjajočih razmer, razpadanja starih integracij in nastajanja novih, je vedenje o tem za majhen narod še posebej pomembno. Drugi pomen je v predstavljanju slovenske zgodovine evropski in svetovni javnosti, v delanju primerjav z zgodovino sorodnih narodov ter v prikazovanju odnosov s sosedi in z večjimi silami. Vse to prispeva k prepoznavnosti Slovenije v svetu, k boljšemu razumevanju slovenskih posebnosti, lahko pa je tudi (odvisno predvsem od politike) temelj za sedanjo in prihodnje oblikovanje odnosov s sosedi ter širše za dolgoročnejše geostrateško načrtovanje razvoja države. Tretji pomen je skrbna uravnoteženost med produkcijo in nastopi v slovenskem jeziku in objavami, predavanji, udeležbami na konferencah v tujini. Čeprav je programska skupina v tujini izjemno odmevna, kar kažejo njene vsakokratne in zbirne reference in čeprav veliko pedagoške in raziskovalne energije vlaga v delo s tujimi študenti in raziskovalci, ter ima ustvarjeno široko socialno mrežo z univerzami in inštituti po svetu, enega temeljnih poslanstev vidi v ohranjanju in razvijanju slovenskega zgodovinopisnega znanstvenega jezika. Hkrati ob upoštevanju razvoja v svetu in ob vključenosti raziskovalcev v mednarodne projekte tudi vztraja pri razvijanju lastnih metodoloških in drugih znanstvenih konceptov. Tak način dela in načrtovani razvoj ji ne nazadnje omogoča uravnotežena sestava skupine, v kateri so izkušeni in mednarodno uveljavljeni raziskovalci, hkrati pa tudi mladi kolegi s svežimi idejami, ki so v okviru skupine uspešno doštudirali in so, kljub težavnim finančnim razmeram vključeni v znanstveni in pedagoški proces doma, postopoma pa se v projekte vključujejo tudi na tujem. Četrti pomen programske skupine, ki izhaja iz njene kombinacije pedagoškega in raziskovalnega dela, je v neposrednem prenašanju raziskovalnih rezultatov v pedagoško in v javno prakso. Skupina izstopa po tem, da poleg znanstvenih del piše tudi učbenike, sodeluje pri pripravi dokumentarnih in drugih gradiv za širšo javno rabo. Nosilci za posamezna obdobja so relevantni in pogosti sogovorniki v javnosti o zgodovinskih vprašanjih. Skupina je zmožna z različnih idejnih izhodišč elokventno, znanstveno argumentirano a hkrati dovolj poljudno osvetliti in javnosti predstaviti različne zgodovinske teme, še posebej take, ki so v Sloveniji vzrok za nenehne spore in delitve.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno