Projekti / Programi
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| 5.06.00 |
Družboslovje |
Politične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H280 |
Humanistične vede |
Lokalna in regijska zgodovina, zgodovinska geografija od srednjega veka naprej |
slovenski prostor, slovenska etnogeneza, rimska doba, preseljevanje narodov, srednji vek, turški vpadi, protestantizem, protireformacija, razsvetljenstvo, ilirske province, 19. stoletje, marčna revolucija, obdobje parlamentarizma, gospodarski in družbeni razvoj v devetnajstem stoletju, zadnje obdobje Avstro-Ogrske, Slovenci v prvi svetovni vojni, Slovenci v stari Jugoslaviji, Slovenci v času druge svetovne vojne, Slovenci v povojni dobi, kriza Jugoslavije in njen propad, nastanek slovenske države in njen razvoj do ok. 2000.
Raziskovalci (23)
Organizacije (1)
Povzetek
Sinteza slovenske zgodovine v 5 knjigah po okrog 500 strani bo zajela več kot dve tisočletji dolgo obdobje zgodovine današnjega slovenskega prostora od 2. stol. pr. Kr. do okrog leta 2000. V skladu z običajno zgodovinsko periodizacijo in kronologijo bodo knjige predstavile pet tematsko zaokroženih obdobij: antiko, srednji vek, novi vek, devetnajsto stoletje in dvajseto stoletje.
1. Antično obdobje bo zajelo okrog osem stoletij dolgo obdobje, od 2. st. pr. Kr. (istrske vojne in začetki rimskega prodiranja v severovzhodno zaledje Jadrana) do ok. 600 po Kr. (propad antičnih struktur). V obliki večje znanstvene sinteze bo predstavljeno prvič. Delo bo temeljilo na obširnih zgodovinskih prikazih dveh avtorjev (Rajko Bratož in Marjeta Šašel Kos) in krajših, vendar neobhodnih prispevkih strokovnjakov s področja provincialne arheologije in numizmatike (Slavko Ciglenečki, Jana Horvat, numizmatik Peter Kos). Ob politični, upravni in vojaški zgodovini, ki so najbolje poznane, bo precejšnji poudarek namenjen poselitveni in kulturni zgodovini. Pri prikazu antične zgodovine bo nujen prikaz ne le lokalne zgodovine ozemlja, ki ni bilo nikdar zajeto v eno politično-upravno celoto, temveč tudi procesov in dogodkov širše regionalne in v posameznih primerih tudi evropske zgodovine.
2. Srednjeveško obdobje, za katero obstajajo starejše znanstvene sinteze (Milko Kos, Bogo Grafenauer), bo zajelo osem in pol stoletij dolgo obdobje od okrog 600 do začetka turških vpadov in splošne krize v drugi polovici 15. stoletja. Celotno delo bo napisal en avtor (Peter Štih). V sintezi bodo prišli do izraza novi pogledi na zgodnjesrednjeveške etnogeneze, državnopravno ureditev ter družbeno strukturo, pregled bo zajel - bolj enakomerno kot v starejših sintezah - vse družbene, etnične in kulturne plasti prebivalstva.
3. Zgodovina novega veka bo zajela nekaj več kot tri stoletja dolgo obdobje (z začetkom v poznem srednjem veku, ok. 1460, in sklepom v obdobju vlade Marije Terezije, t.j. do 1780). Sinteza bo delo treh avtorjev, poleg glavnega avtorja (Vasko Simoniti) bosta sodelovala z izbranimi tematskimi poglavji še dva avtorja (Marko Štuhec in Sašo Jerše). Temu obdobju je bilo posvečenih manj zgodovinskih sintez kot srednjemu veku (predvsem Bogo Grafenauer); zaradi številnih odkritij in uveljavitve novih raziskovalnih tem je sinteza novoveške zgodovine nujna.
4. V četrtem zvezku bo predstavljeno okrog sto štirideset letno obdobje od smrti Marije Terezije (1780) do propada Avstro-Ogrske monarhije po prvi svetovni vojni (1918). Delo bo napisalo več avtorjev, saj bodo ob glavnem avtorju (Janez Cvirn) sodelovali z daljšimi prispevki oziroma integralnim prikazom posameznih časovnih odsekov še trije zgodovinarji (Marta Verginella za prvo polovico 19. stoletja, Walter Lukan za obdobje prve svetovne vojne, Rok Stergar za posamezne aspekte socialne in vojaške zgodovine). To obdobje je bilo predmet starejših zgodovinskih sintez (Vasilij Melik, Ferdo Gestrin). Novejše raziskave na Slovenskem in v sosedstvu, ki bodo upoštevane v sintezi, se nanašajo zlasti na področje kulturne zgodovine, mednacionalnih sporov v Habsburški monarhiji in obdobje prve svetovne vojne.
5. Peti zvezek Slovenske zgodovine bo zajel več kot osemdesetletno obdobje od konca prve svetovne vojne do ok. leta 2000. Ob glavnih avtorjih (Dušan Nećak, Božo Repe) bodo izbrane teme pripravili še štirje pisci (Miroslav Stiplovšek, Mitja Ferenc, Bojan Balkovec, Danijela Trškan). V primerjavi z obsežnimi sintezami zgodovinarjev prejšnje generacije (zlasti Metod Mikuž in Tone Ferenc), ki so se nanašale predvsem na obdobje druge svetovne vojne, bo pomembna novost sinteza zgodovine druge polovice 20. stoletja, ki bo zajela tudi prvo desetletje obstoja samostojne slovenske države.
Cilj projekta je nova moderna zgodovinska sinteza srednje velikega obsega (okrog 2500 strani), ki naj bo referenčno delo za raziskovalce, študijsko gradivo na univerzi (zlasti v podiplomskem in doktorskem študiju)
Pomen za razvoj znanosti
Zgodovinopisje v znanstvenem smislu na Slovenskem sega v čas razsvetljenstva, za začetno temeljno delo velja Linhartova knjiga »Versuch einer Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Österreichs I-II« (1788/1791). Od tedaj, zlasti pa od tridesetih let 20. stoletja dalje, je bilo več poskusov, da bi po vzoru drugih narodov napisali temeljno večdelno zgodovino prostora, v katerem danes živimo Slovenci, in zgodovino slovenskega naroda. Vsi ti poskusi so ostali nedokončani. Za to je več vzrokov, med glavne lahko uvrstimo številčno sorazmerno skromen raziskovalni potencial (primerjalno z drugimi državami) ter nacionalno - romantično obremenjenost raziskav v časih, ko se je slovenski narod šele politično oblikoval in sta bila mitični pristop ter refleksija pogledov »za nazaj«, ki naj bi utemeljevala slovenskost ali celo slovensko državnost, nekaj običajnega. Podobno enostranskost lahko zaznamo tudi po drugi svetovni vojni, tokrat iz razredno-ideoloških izhodišč. Z razvojem in krepitvijo zgodovinopisja je sedanji generaciji raziskovalcev prvič dana realna možnost, da cilj celovite slovenske zgodovine uresničijo. Raziskovalna skupina Oddelka za zgodovino na FF, ki se je tega ambicioznega projekta lotila, ima možnosti za uresničitev iz več razlogov, glavni pa je v tem, da je oddelek že tradicionalno, od nastanka pred skoraj devetdesetimi leti, raziskovalno in pedagoško pokrival vsa obdobja zgodovine do novejše dobe, najnovejše, povojno obdobje pa je začel sistematično preučevati in razvijati takoj po drugi svetovni vojni. V pripravi je obsežen rokopis antičnega dela »Slovenske zgodovine«, ki bo po dokončanju in objavi prva znanstveno napisana sinteza antične zgodovine. Za druga obdobja slovenske zgodovine obstajajo starejše sinteze, ki pa so danes tako glede koncepta kot tudi zaradi novih odkritij presežene. Na področju slovenske srednjeveške zgodovine in novoveške zgodovine so bila v posameznih raziskavah pokrita številna deficitarna področja. Nova, doslej neobdelana tematika, je bila osvetljena tudi za zgodovino 19. stoletja. Raziskovanje sodobne zgodovine, ki je zaradi občutljivosti mnogih vprašanj tudi zelo odgovorna naloga, je tako napredovalo, da je mogoče oblikovati novo sintezo. Ta bo zajela tudi obdobje samostojne slovenske države z analizo sodobnih procesov, med katere spada tudi vključevanje Slovenije v Evropsko unijo in druge integracijske procese modernega sveta. Znanstvena sinteza celotne zgodovine je podlaga za temeljno informiranje svetovne zgodovinske vede o celotni zgodovini tega prostora, ki je bil v dosedanjih velikih sintezah velikih evropskih historiografij premalo ali napačno prikazovan, večkrat tudi "anonimen". Posamezna obdobja v zgodovini tega prostora (npr. čas od 4. do začetka 7. stoletja, znaten del 16. stoletja, posamezna obdobja 19. in 20. stoletja) so za evropski razvoj velikega, v redkih primerih celo ključnega pomena. Svetovna historiografija dela slovenske znanosti na tem področju zaradi različnih razlogov premalo upošteva, čeprav je treba poudariti, da se stanje popravlja – v veliki meri prav zaradi sintetičnih del ter znanstvenih objav, ki jih je raziskovalna skupina v zadnjem obdobju izdala v tujih jezikih. Sinteza naj bi dopolnila in korigirala zgodovinsko sliko drugih velikih evropskih narodov o dogajanjih in razvoju v tem prostoru. Gotovo pa bo postala temelj tudi za pripravo modernejših multimedijskih predstavitev.
Pomen za razvoj Slovenije
Po vstopu Slovenije v EU je zgodovinska sinteza tako rekoč nujna. Slovenci smo v tem oziru zamudniki v primerjavi s sosedi (na primer Avstrijci, ki imajo novo moderno sintezo avstrijske zgodovine v 12 zvezkih), pa tudi v primerjavi s sorodnimi vedami (na primer literarno zgodovino, saj je bilo napisanih že več zgodovin slovenske književnosti). Tako delo bo pomembno za utrjevanje nacionalne identitete in ohranjanje bogastva kulturne dediščine. Realno je tudi pričakovati, bo nova sinteza pripomogla k bolj umirjenemu, treznejšemu in bolj preudarnemu ocenjevanju posameznih obdobij in procesov v zgodovini slovenskega prostora in sosedstva. Družbeni in kulturni pomen zgodovinskih raziskav je nedvomno velik, pri čemer pomembnejših ekonomskih učinkov raziskave glede na njeno naravo ni mogoče predvidevati. Ko bo raziskava zaključena, bo predstavljalo temeljno delo slovenske zgodovine; kot tako bo imelo posredne učnike tudi za prepoznavanje kulturne dediščine in še posebej večje prepoznavnosti in promocije Slovenije v svetu. Zgodovina ostaja ena od temeljnih identitet slovenskega naroda, poleg tega je na raziskavah zgodovinopisja in na objektivnem odnosu do preteklosti edino mogoče realno ocenjevati dosežene rezultate in načrtovati prihodnost. Sprotna naloga, ki si jo je raziskovalna skupina zadala, je že ves čas raziskovanja tudi predstavljanje doseženih rezultatov tuji javnosti (članki, pregledne sinteze v tujih jezikih, nastopanje na mednarodnih znanstvenih konferencah, predavanja po tujih univerzah, sprejemanje in delo s tujimi študenti in gostovanje kolegov iz sveta…), eden od končnih ciljev po objavi temeljne sinteze pa bo tudi skrajšana, povzeta verzija, ki bi bila primerna za prevode v tuje jezike. Projekt torej tako posredno kot neposredno služi promociji republike Slovenije in slovenskega naroda.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
