Projekti / Programi
01. januar 2015
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H003 |
Humanistične vede |
Zgodovina in umetnost |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
slovenska zgodovina, antika, srednji vek, starejši novi vek, devetnajsto stoletje, sodobna zgodovina, socialna in gospodarska zgodovina, elite, nacionalno vprašanje, kulturna zgodovina, cerkvena zgodovina, zgodovina športa, zgodovina okolja, zgodovine šolstva, identitete, javna raba spomina
Raziskovalci (33)
Organizacije (1)
Povzetek
Programska skupina Zgodovina Slovencev kot edina v Sloveniji celovito pokriva celotno slovensko zgodovino do današnje samostojne slovenske države in je zato zmožna tako celovitih sintetičnih, posamezna obdobja presegajočih raziskav kot specialnih raziskav za posamezna obdobja in teme, pa tudi obravnave slovenske zgodovine v celoti.Ob pisanju sintetičnih besedil je izdala 80 izvirnih znanstvenih člankov, 106 sestavkov ali poglavij v monografski publikaciji, 33 monografij. Pri tem raziskovanje postavlja v evropski in svetovni kontekst dogajanja in sledi komparativnosti. Pomembno poslanstvo skupine je v neposrednem prenašanju raziskovalnih rezultatov v pedagoško in v javno prakso. Skupina izstopa po tem, da so nosilci za posamezna obdobja relevantni in pogosti sogovorniki v javnosti o zgodovinskih vprašanjih. Skupina je zmožna z različnih idejnih izhodišč in znanstveno argumentirano osvetliti in javnosti predstaviti občutljive teme.
V naslednjem programskem obdobju je znanstveno izhodišče probleme raziskati z novih, modernejših in bolj kompleksnih zornih kotov. Poleg spremenjenih pogledov na politično in nacionalno zgodovino to velja zlasti za naslednja področja: socialna in demografska zgodovina, zgodovina elit, urbana zgodovina (tudi vprašanje modernizma in konservativizma), lokalna zgodovina, kulturna, gospodarska, športna, okoljska zgodovina (interakcija med človekom in okoljem), zgodovina šolstva, vprašanje identitet, pa tudi pa tudi zgodovina čustev, »history of manners« (zgodovina etiket obnašanja, olike), zgodovina spola (vključno z zgodovino moškosti), zgodovina telesa, zgodovina medicine, pa tudi okoljska zgodovina. Kot posebno pereče vprašanje skupina zaznava tudi problem uporabe zgodovine, krajev spomina, javne rabe spomina in pozabe.
K vnašanju novih, svežih pogledov in k posodobitvi drugih kategorij (npr. politične zgodovine) bodo poleg izkušenih raziskovalcev, ki sodelujejo že dolgo, prispevali tudi mladi kolegi, ki so v okviru skupine uspešno doštudirali. Znanstvene izsledke bo prikazovala v različnih oblikah (razprave, zborniki, organizacija posvetov in okroglih miz) . Na tak način si bo prizadevala utirati nove raziskovalne smeri v zgodovinopisju in v humanistiki in družboslovju, v nekaterih segmentih pa vplivati tudi na (pre)oblikovanje zgodovinske zavesti širše v družbi. Nove perspektive, koncepti in pogledi se odpirajo na vseh obdobjih raziskovanja, imajo pa na vsakem obdobju svoje značilnosti. Pri raziskovanju je predvidena uporaba vseh metod historičnega raziskovanja, ki so uveljavljene v akademskem zgodovinopisju: zbiranje gradiva v domačih in tujih arhivih, kritična uporaba zgodovinskih virov, znanstvene literature in teoretskih ter konceptualnih izhodišč. Temu bosta sledili na argumentih utemeljena interpretacija in narativna predstavitev, ki bo po potrebi dopolnjena tudi s slikovnim in statističnim materialom.
Pomen za razvoj znanosti
Nastanek samostojne države je zbujal upanje, da bo zgodovinopisje mogoče postaviti na nove, moderne in mednarodno primerljive temelje in tako odpraviti pomanjkljivosti znanstvenega raziskovanja, ki sicer sega do Linhartovih del v času razsvetljenstva. To se je deloma zgodilo, hkrati pa se je okrepil tudi nacionalno-romantični koncept z enostransko sintagmo o »slovenskem narodnem vzponu«, odnos do preteklosti pa je vedno bolj postajal obremenjen tudi z ideološkimi spori. Zanemarjeni ali nepopolno raziskani so ostali mnogi segmenti raziskovanja, kar je občutila tudi programska skupina, ki je v preteklem obdobju pisala sinteze za posamezna obdobja. Zato želi v sedanjem programskem obdobju ob sočasnem izdajanju sintetičnih del raziskati zlasti tiste segmente, v katere se doslej iz različnih razlogov ni mogla dovolj poglobiti. Na antropoloških in kulturoloških podlagah zastavljene raziskave bodo v raziskanih segmentih bistveno spremenile podobo ustaljenega narativa o slovenski zgodovini. V slovensko zgodovinopisje bodo vnesle sodobna teoretična, konceptualna in metodološka izhodišča in pokazala na uporabnost in perspektivnost novih pristopov. Prožno sprejemanje, preverjanje, prilagajanje in razvijanje novih konceptov in metod bo intenziviralo vključenost slovenske historiografije v sodobni mednarodni historiografski diskurz in mu dalo večjo težo. Nova spoznanja bodo prispevala k oblikovanju novih zgodovinskih usmeritev na področju socialne, kulturne in demografske zgodovine, zgodovine čustev, »history of manners« (zgodovina etiket obnašanja, olike), zgodovine spola (vključno z zgodovino moškosti), urbane zgodovine, nove politične zgodovine, zgodovine telesa, socialne zgodovine medicine, pa tudi okoljske zgodovine (interakcije med človekom in okoljem) ter k posodobitvi drugih kategorij (npr. politične zgodovine). Nekatere napovedane raziskave bodo skušale vsaj omejiti, če že ne onemogočiti politično manipulacijo z zgodovinskimi dejstvi, s čim bi lahko vsaj deloma odgovorili na neodgovorno rabo zgodovine in opozorili na primerno izbiro načina spominjanja preteklih dogodkov. S projektom bodo tako formulirane nove, inovativne raziskovalne vsebine.
Pomen za razvoj Slovenije
Delo programske skupine ima večplastni pomen za družbeno-ekonomski razvoj Slovenije. Temeljni je v tem, da raziskovalna skupina kot edina v Sloveniji celovito pokriva celotno slovensko zgodovino do današnje samostojne slovenske države in je zato zmožna tako celovitih sintetičnih, posamezna obdobja presegajočih raziskav kot specialnih raziskav za posamezna obdobja in teme, pa tudi slovenske zgodovine v celoti. Pri tem raziskovanje postavlja v evropski in svetovni kontekst dogajanja in sledi komparativnosti.
Pomembno poslanstvo skupine je v neposrednem prenašanju raziskovalnih rezultatov v pedagoško prakso. Njen vpliv se ne kaže zgolj na univerzitetni, pač pa tudi osnovnošolski in srednješolski ravni. Nekateri njeni člani so pisci srednješolskih in osnovnošolskih učbenikov, vodja programa pa je aktivno vpet v pripravo učnih gradiv in izobraževanje učiteljev v Jugovzhodni Evropi. Oddelek ima daleč najbolj razvito didaktiko pouka zgodovine v Sloveniji, nosilka predmeta pa za Unesco pripravlja ekspertize. Člani programske skupine so tesno vpeti v mednarodno izmenjavo študentov in profesorjev, oddelek za zgodovino ima utečeno stalno sodelovanje z več univerzami. Z nekaterimi izvaja skupne raziskovane programe, pa tudi podiplomske seminarje (npr. univerza v Zagrebu), z drugimi ima skupne študijske programe (npr. program History of Southeast Europe: Join degree, ki ga izvaja z univerzama v Gradcu in Cluju, Regensburgu, Zagrebu, Novem Sadu, Sofiji in Solunu.
Skupina je zmožna raziskovalne rezultate neposredno prenesti v javno prakso, kar kaže vrsta primerov iz dosedanjega delovanja: sodelovanje pri postavitvi dvojezične moderne razstave Slovenska zgodovina na Ljubljanskem gradu (edina tovrstna v Sloveniji) ter pri vrsti drugih razstav; obdelava kulturno-zgodovinskih problemov na terenu (projekt o izgubljenih kočevarskih vaseh); široka vpetost v obeleževanje posameznih obletnic (v letošnjem letu je še posebej v ospredju obletnica začetka prve svetovne vojne, kjer članice in člani skupine delujejo tako na državni kot mednarodni ravni).
Skupina izstopa po tem, da so nosilci za posamezna obdobja relevantni in pogosti sogovorniki v javnosti tako pri »navadnih« zgodovinskih temah, kot pri tistih, ki so zaradi občutljivosti predmet vročih javnih, medijskih in političnih polemik in to tako slovenskih, kot tistih, ki zadevajo odnose z drugimi narodi. Skupina je zmožna z različnih idejnih izhodišč in znanstveno argumentirano osvetliti in javnosti predstaviti občutljive teme. Pri razreševanju nekaterih so člani programske skupine že aktivno sodelovali ali še sodelujejo (slovensko-italijanski in slovensko-avstrijski odnosi, vprašanje povojne represije in množičnih grobišč). Kritično se soočajo z mitologizacijo zgodovine in postavljajo nova teoretska izhodišča in nove perspektive na področju zgodovinopisja, pri čemer sledijo sodobnim trendom v mednarodnem zgodovinopisju, ki jih premišljeno vnašajo v slovenski prostor in prilagajajo slovenskim razmeram.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
