Projekti / Programi
UMETNOST NA SLOVENSKEM V STIČIŠČU KULTUR
01. januar 2022
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
umetnost, umetnostna zgodovina, umetnostna dediščina, naročništvo, ikonografija, migracije, digitalni korpusi, umetnostna topografija, recepcija umetnosti, umetnostna propaganda in reprezentacija, zbirateljstvo, provenienca, umetnostni trg, umetnost in politika, srednji in novi vek, 19.-21. stoletje
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
24. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
24 |
61 |
58 |
2,42 |
| Scopus |
76 |
142 |
114 |
1,5 |
Raziskovalci (17)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskave, ki potekajo v okviru programske skupine, temeljijo na vsebinah, ki so jih raziskovalci Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, ki sestavljajo programsko skupino, raziskovali že v predhodnih programskih obdobjih in se sistematično razvijajo že vse od leta 1999. V novem programskem obdobju jih pomembno nadgrajujejo in razširjajo. Raziskovanje je v obdobju 2015-2021 potekalo na vseh področjih, ki so bila predvidena, hkrati pa so bila vpeljana nova raziskovalna področja, s čimer so bili predvideni rezultati v celoti doseženi in celo močno preseženi. Vse načrtovane vsebine so bile v celoti realizirane, med raziskovanjem domala vseh tematik pa so se odprli številni novi aspekti in vsebine, ki se jim bomo posvetili v novem programskem obdobju. Raziskave umetnosti bodo pokrile čas od srednjega veka do vključno 21. stoletja in bodo vključevale vse umetnostne zvrsti. Geografsko bodo pokrile celotno slovensko ozemlje, umetnostne spomenike pa obravnavale v širokem evropskem in mednarodnem kontekstu in vključevale analizo družbeno-političnih okoliščin in njihovega vpliva na likovno umetnost, spregledane umetnostne pojave, slabo ali sploh neraziskane tematike. Cilji raziskav so vpeljava novih, zlasti interdisciplinarnih in zapostavljenih umetnostnozgodovinskih metodoloških pristopov, poglobitev poznavanja in razumevanja umetnostnih del, ustreznejša umestitev obravnavanih spomenikov v evropski in širši mednarodni prostor, nadgradnja parcialnih raziskav in analiza umetnin z vidika njihove funkcije. V novem programskem obdobju se vsebine tematsko pomembno razširjajo, primerjalno vključujejo bistveno širši mednarodni prostor, predvsem pa so izrazito bolj sistematične in med seboj tematsko povezane. Kot take omogočajo pregled nad razvojem različnih umetnostnih pojavov tekom stoletij in raznovrstne analize prehajanja umetnostnih vplivov. Segajo na najrazličnejša vsebinska področja, ki so oblikovana v pet med seboj tesno prepletenih in mednarodno najaktualnejših tematik (ikonografija, umetnostno naročništvo, provenienca umetnin, umetnostne migracije, (digitalni) korpusi in zbirke umetnostne dediščine). Programsko skupino sestavljajo tako mladi raziskovalci na začetku kariere kakor tudi raziskovalci, ki se korak za korakom uveljavljajo v umetnostnozgodovinski stroki, prav tako pa tudi starejši mednarodno uveljavljeni raziskovalci. Med njimi so tudi po metodologiji ARRS prvi trije najuspešnejši raziskovalci na področju umetnostne zgodovine v Sloveniji. Nadaljnji trije raziskovalci iz programske skupine so med desetimi najboljšimi s področja umetnostne zgodovine v državi.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave, ki jih opravljajo člani programske skupine, so izjemnega pomena za razvoj umetnostnozgodovinske znanosti v širokem evropskem prostoru. Raziskave različnih aspektov srednjeveške umetnosti pomembno zapolnjujejo številne vrzeli v raziskovanju srednjeveške umetnostne dediščine, hkrati pa predstavljajo temelj nadaljnjim raziskavam različnih pojavov ter njihove družbene in reprezentacijske funkcije. Pomemben aspekt raziskav predstavljajo samostani, ki so bili v srednjem veku osrednja središča ne samo gospodarskega in intelektualnega, marveč tudi kulturnega in umetnostnega napredka. Prav prek samostanskih povezav so po Evropi prehajali najkvalitetnejši umetniki in širili najnaprednejše umetnostne dosežke. Zaradi prepletenosti evropskih samostanov in srednjeveške evropske plemiške elite je izjemnega pomena, da so vrhunsko raziskani tudi spomeniki na periferiji umetnostnega razvoja, kamor so v srednjem veku sodile slovenske dežele. Le s celovito sliko in poznavanjem tudi teh spomenikov je šele možno znanstveno ovrednotiti pomen in razvoj srednjeveške umetnosti v evropskem prostoru. Ker raziskave, ki potekajo v okviru programske skupine, posegajo tudi na številna druga področja, so nova odkritja izjemnega pomena tudi za razvoj in napredek vrste drugih humanističnih in celo družboslovnih ved. Novoveške raziskave prav tako prinašajo izjemno pomembna nova spoznanja o številnih tematikah, ki so doslej predstavljale veliko vrzel ali pa so bile nezadostno raziskane, več raziskav je tudi pionirskih. Posebej velja izpostaviti raziskave, vezane na Primorsko, saj so se te zaradi vključenosti teritorija v italijansko državo začele šele po drugi svetovni vojni, bolj sistematično pa šele v osemdesetih letih 20. stoletja. Raziskovanje urbanističnega in arhitekturnega razvoja mesta Nova Gorica je bistveno prispevalo k razumevanju in ovrednotenju modernistične dediščine mesta ter k vzpostavitivi osnovne metodologije za nadaljnje raziskovanje urbane morfologije sorodnih naselij. Raziskave vpliva cesarskih veleposlanikov iz vrst goriškega plemstva na arhitekturo Srednje Evrope in na širjenje novih arhitekturnih modelov in migracij arhitektov, ki niso vezani na vladarska naročila, so celo povsem nove raziskovalno področje ne le z vidika slovenske umetnostne zgodovine, ampak tudi v svetu. Ob raziskovanju zgodnjenovoveških zbirk uvajamo v tem prostoru za to obdobje nov kombiniran pristop raziskovanja provenience, prenosov, zbirateljstva in naročništva, pri katerem težimo k interdisciplinarnosti, kar nam omogoča tesno sodelovanje z zgodovinarji in arhitekti. Raziskave o zbirateljih, kupcih in lastnikih omogočajo nadaljnje študije o trgovcih z umetninami in preprodajalcih in s tem velik napredek v raziskovanju umetnostnega trga. Pionirske raziskave potekajo tudi v okviru analiz umetnosti 19., 20. in 21. stoletja. Posamezne raziskave s področja restitucije, vizualne propagande ter prvih arhitektk, konservatork, oblikovalk in gradbenic so pionirske in pomenijo zapolnitev praznine v stanju raziskav vsakega od področij in podlago za nadaljnje raziskovalno delo. Več arhivskih fondov je celo prvič pregledanih in interpretiranih. Znanstvene raziskave arhitektk, konservatork in oblikovalk v Sloveniji in Evropi vzpodbujajo raziskave o ustvarjalkah tudi na drugih umetnostnih področjih, kot sta kiparstvo, slikarstvo in fotografija. Raziskave v okviru programske skupine se osredotočajo tudi na zelo slabo raziskano obdobje prvih dveh desetletij po 2. svetovni vojni in prinašajo prve poglobljene analize posameznih doslej neznanih in neraziskanih umetnin. Posebno pomembna so spoznanja, ki se navezujejo na vlogo socialistične republike Slovenije kot umetnostne naročnice, saj sta državna umetnost in kulturna politika petdesetih let v strokovni in znanstveni literaturi obravnavani zelo fragmentarno, obenem pa je njuno poznavanje nujna osnova za razumevanje umetnostne (in kulturne) produkcije v povojnem obdobju. Izsledki teh raziskav niso pomembni le za umetnostno zgodovino, temveč tudi za številne sorodne znanosti in področja (zgodovina, etnologija, arhitektura, varstvo kulturne dediščine ipd.). Tako nacionalno kot širše evropsko pomembne so tudi topografske raziskave, ki predstavljajo temelj za preučevanje umetnostne dediščine na Slovenskem. V slovenskem prostoru sistematično potekajo izključno v okviru programske skupine na UIFS ZRC SAZU. Raziskave s področja biografij slovenskih umetnikov in umetnostnih zgodovinarjev pa prinašajo preverbo dosedanjih ter vrsto novih zanesljivih podatkov. Pomemben vidik so raziskave umetnosti vseh obdobij z vidika naročništva, ikonografije in plemiške reprezentacije, ki so izjemnega pomena za nadaljnji razvoj umetnostne zgodovine. Z izpopolnjeno metodologijo poglabljajo razumevanje funkcije in ikonografskega konteksta umetnin v posvetnih in cerkvenih prostorih in jih primerneje umeščajo v širši evropski prostor. Vse raziskave temeljijo na arhivskem gradivu, vključujejo umetnostne, socialne, zgodovinske, družbene, politične in teološke vidike in s tem izjemno prispevajo k nadaljnjemu razvoju umetnostnozgodovinskih raziskav. Model kompleksnega obravnavanja naročniških vzgibov prinaša vzorčne smernice tudi za druga humanistična področja, zlasti za občo, kulturno, gospodarsko in cerkveno zgodovino, teologijo, arheologijo, sociologijo in likovno antropologijo. Poglobljene analize omogočajo primernejše vrednotenje in obravnavo umetnostnih spomenikov in so pomemben prispevek k učinkovitejšemu varovanju kulturne dediščine. Rezultati raziskav so relevantni tudi za vzgojnoizobraževalni proces, zlasti na nivoju univerzitetnega izobraževanja, za razvoj turizma in za pripravo elaboratov konservatorske službe. Z objavami izvirnih znanstvenih prispevkov in predstavitvami na znanstvenih konferencah v Sloveniji in tujini člani programske skupine slovensko raziskovalno delo pomembno vpenjajo v mednarodne znanstvene tokove in skrbijo tudi za intenzivno mednarodno sodelovanje.
Pomen za razvoj Slovenije
Študije, ki potekajo v okviru programske skupine, imajo velik pomen za družbenoekonomski in kulturni razvoj Slovenije. Raziskave odločilno prispevajo k optimalnemu poznavanju, razumevanju in vrednotenju srednjeveške in novoveške ter moderne in sodobne umetnostne dediščine in vplivajo na pravilne odločitve ustreznih organov in zavodov, ki pokrivajo področje varovanja kulturne dediščine in odločajo o posegih v spomenike. Načrtovanje obnov, prezentacij, revitalizacije in namembnosti je uspešno le, če izhaja iz poglobljenih raziskav, kar so potrdile tudi raziskave, izvedene v sklopu programske skupine. Izvirne znanstvene študije razkrivajo evropski pomen umetnostnih spomenikov na slovenskem ozemlju, s čimer se povečuje zavedanje o širšem vplivu in specifiki teh spomenikov. To ima neposreden vpliv na povečevanje obiska teh spomenikov, kar pomembno prispeva k razvoju turizma. Inovativna vključitev umetnostnih spomenikov v ponudbo trajnostnega in kulturnega turizma z razvijanjem novih turističnih storitev in produktov prispeva k ohranjanju in učinkovitemu upravljanju in oživljanju dediščine ter razvoju regij in podeželja. Omogoča vzpostavitev inovativnih itinerarijev, ki obiskovalca z znanstveno preverjenimi dejstvi in kvalitetno fotografijo vodijo po pogosto premalo znanih umetnostnih spomenikih in jih tako uvajajo v razumevanje slovenske umetnostne dediščine v evropskem in mednarodnem kontekstu. Itinerarije praviloma spremljajo spletne aplikacije z nadaljnjo povezano vsebino in interpretacijo, kar predstavlja vrhunsko turistično storitev. Rezultati raziskav pomembno nadgrajujejo tudi (foto)dokumentacijske digitalne baze o slovenski umetnostni dediščini, s čimer programska skupina načrtno razvija t. i. digitalno humanistiko, katere potencial je postati temeljno orodje za umetnostnozgodovinske raziskave in ohranjanje kulturne dediščine. Nova odkritja, ki spomenike umeščajo v evropski umetnostni kontekst, izjemno pomembno prispevajo tudi k razvoju nacionalne kulturne identitete, ki izhaja iz poznavanja in razumevanja prostora v preteklem in sedanjem času. Potekajoče študije o ženskih arhitektkah, oblikovalkah, konservatorkah in umetnicah pomembno prispevajo k enakopravnosti spolov, rezultati raziskav umetnosti po drugi svetovni vojni pa k razumevanju kompleksnosti umetnin v tem obdobju. Rezultati raziskav in njihova diseminacija vplivajo tudi na razumevanje in osveščanje najširše javnosti o družbeni vlogi umetnosti in o pomenu kulturne dediščine, kar je pomembno tudi zato, ker raziskave pokrivajo umetnostne spomenike na celotnem slovenskem ozemlju. Rezultati so sproti vključeni v šolske in študijske programe slovenskih univerz, zlasti na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. S tem so neposredno preneseni v visokošolsko okolje in implementirani v študijskih programih umetnostne zgodovine na vseh stopnjah visokošolskega študija ter uporabljeni pri nadgradnji visokošolskega kurikuluma. Študentom umetnostne zgodovine so posredovani tudi preko mentorstev. Za družbenoekonomski in kulturni razvoj Slovenije so pomembne tudi strokovne monografije v zbirki Umetnine v žepu, namenjene širši zainteresirani javnosti, in druge strokovne objave, znanstveno-strokovna revija Umetnostna kronika, digitalne zbirke, posveti, okrogle mize, poletne šole, razstave s strokovnimi javnimi vodstvi, javna predavanja in drugi dogodki, namenjeni popularizaciji in izobraževanju o vsebinah, povezanih z umetnostno dediščino. Vsi tovrstni dogodki in strokovne publikacije so zasnovani tako, da povezujejo znanstvena dognanja o umetnostnih spomenikih iz preteklosti z refleksijami na sodobne družbene izzive. Raziskave izboljšujejo tudi možnosti muzejskih in galerijskih prezentacij, dvigujejo splošno izobraženost in življenjski standard prebivalstva. Preučevanje grajske dediščine in njene zgodnjenovoveške opreme ima velik vpliv na osveščanje o problematiki ohranjanja premične kulturne dediščine, zlasti zbirk, ki se zaradi spreminjanja lastništva in obsega spreminjajo. Pri tem je pomembno izpostaviti tudi kontakt z zasebniki in spremljanje stanja na mednarodnem umetnostnem trgu z iskanjem predmetov, ki izvirajo iz našega prostora. Člani programske skupine tudi redno sodelujejo z domačimi in tujimi strokovnjaki in institucijami (npr. resorna ministrstva, lokalne skupnosti, zavodi za spomeniško varstvo, galerije, muzeji, arhivi, raziskovalni inštituti) ter lastniki umetnin in spomenikov (npr. samostani, škofije, lastniki gradov). Umetnostna topografija, ki prav tako nastaja v okviru programske skupine, sodi med temeljne naloge slovenske umetnostne zgodovine in je ključnega pomena ne le za varovanje kulturne dediščine, temveč tudi za slovensko nacionalno kulturno identiteto. Prav tako tudi Novi slovenski biografski leksikon sodi med temeljne naloge raziskav slovenske umetnostne zgodovine in je pomemben za krepitev slovenske kulturne identitete. Intenzivno mednarodno sodelovanje, navezovanje stikov z vodilnimi strokovnjaki za obravnavane tematike, objave v mednarodnih znanstvenih monografijah in udeležba na mednarodnih konferencah pripomorejo k boljši prepoznavnosti in znanstvenemu ugledu Slovenije v mednarodnem prostoru in omogočajo, da je slovenski prostor vključen v mednarodni znanstveni diskurz na področju umetnostne zgodovine in humanistike.
