Projekti / Programi
Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru
01. januar 2015
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H310 |
Humanistične vede |
Umetnostna zgodovina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
umetnostna zgodovina, umetnost in prostor, Slovenija, evropski kontekst, samostanska umetnost, politična ikonografija, sakralna in posvetna memoria, umetnost in politika, migracije umetnikov, recepcija umetnosti, naročništvo, zbirateljstvo, umetnostni trg
Raziskovalci (26)
Organizacije (1)
Povzetek
Izhodišče za raziskave v okviru raziskovalnega programa predstavlja materialna in duhovna umetnostna dediščina prostora današnje Slovenije. Osnovni cilj programa je prispevati znanstvene in strokovne rezultate, ki bodo prinesli nova spoznanja, temeljno poglobili in razširili vedenje o umetnosti in umetnostni zgodovini Slovenije in ju umeščali v ustrezen evropski kontekst, ob tem pa hkrati tudi skrbeli za ozaveščanje širše strokovne in laične javnosti o evropskem pomenu umetnostnih spomenikov in njihovem ustreznem varovanju. Raziskovanje po posameznih obdobjih se bo posvečalo vsem likovnim zvrstem, arhitekturi in urbanizmu od srednjega veka do 20. stoletja v vsakokratnih historičnih kontekstih znotraj evropskega prostora (raziskave posameznih obdobij s pripravo korpusov in primerjalnih analiz: srednjeveška umetnost; arhitektura renesanse in baroka; zlati oltarji, kiparstvo in slikarstvo zgodnjega novega veka; umetnost in arhitektura 19. stoletja; arhitektura in urbanizem 20. stoletja, zlasti medvojno obdobje, arhitektura Primorske, industrijska arhitektura; umetnost in arhitektura v severovzhodni Sloveniji v 20. stoletju). Posebni poudarki bodo na raziskovanju samostanske umetnosti (še posebej cistercijani, kartuzijani, kapucini in frančiškani), politične ikonografije (mdr. vpliv posvetnih posameznikov na ikonografski program sakralnih stavb; nacionalna svetniška ikonografija; milostne podobe; javna naročila v različnih obdobjih/državah v 20. stoletju v Sloveniji), odnosa med spominom in spomeniki (sakralna in posvetna memoria, umetnost in politika), migracij umetnikov, recepcije umetnosti, naročništva, zbirateljstva (vladarskih in plemiških družin, cerkvenih redov ter jugoslovanske gospodarske in politične elite v 20. stoletju) in umetnostnega trga; poudarek bo tudi na monografskih raziskavah posameznih umetniških osebnosti. Analiza stanja raziskav, teoretičnih izhodišč in metodoloških konceptov bo povezana tudi z raziskovanjem zgodovine umetnostne zgodovine in metodologije stroke. Raziskovalno delo bo potekalo z uporabo umetnostnozgodovinske metodologije, hkrati pa bo nadgrajeno z interdisciplinarnimi in drugimi (interpretativnimi) pristopi, v katere so vključene tako humanistične, družboslovne kot naravoslovne metode. Temeljno za raziskovalni program je mednarodno povezovanje z drugimi institucijami, sodelovanje v raziskovalnih mrežah in izmenjavah; izhodišče daje (nekdanji) skupni politični in umetnostni prostor pa tudi metodološki in komparativni vidik. Programska skupina bo rezultate sproti diseminirala v pedagoškem procesu (zlasti na Univerzi v Mariboru in na doktorskem izobraževanju), v znanstvenih objavah, na konferencah, predavanjih idr., razstavah, s podporo spomeniškemu varstvu. Ob raziskovalnem delu bo potekalo sistematično (foto)dokumentacijsko in uredniško delo ter digitalna umetnostna zgodovina.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave bodo prispevale k razvoju umetnostnozgodovinske vede v smislu širšega in globljega poznavanja slovenske umetnostne preteklosti in k razširjanju celotnega humanističnega vedenja o evropski preteklosti, novih metodoloških pristopov, izboljšanju slovenske terminologije in univerzitetnih izobraževalnih programov. Z rezultati raziskav, kot so na primer šolanje in migracije umetnikov, naročništvo in zbirateljstvo, razstavna politika, vloga umetnosti v javnem prostoru, umetnost in spomin, ideologija in politika, duhovni, socialni, ekonomski in politični kontekst pri razumevanju in interpretaciji umetnosti, bo programska skupina temeljito doprinesla tudi k razvoju znanosti v najširšem smislu, saj bodo raziskave uporabne na drugih področjih humanistike in družboslovja. Hkrati bo z interdisciplinarnimi raziskavami s tehniki (zlasti informatiki in gradbeniki) in naravoslovci (kemiki, fiziki) prispevala k metodološki nadgradnji in uporabnosti t. i. trdih ved v humanistične namene.
Programska skupina Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, ki je edini raziskovalni inštitut na področju v Sloveniji in se sistematično ukvarja s preučevanjem zgodovine umetnosti, njenih institucij in njenega raziskovanja ter gradi nacionalno dokumentacijsko bazo, bo znanstvene rezultate sproti objavljala v obliki izvirnih znanstvenih člankov in znanstvenih monografij, skrbela za mednarodno znanstveno vpetost in prepoznavnost rezultatov (tudi z organizacijo znanstvenih konferenc). Nova znanstvena spoznanja bodo neposredno vključena v univerzitetni pedagoški proces. Pomemben doprinos za razvoj umetnostnozgodovinske znanosti bo tudi na področju priprave kritičnih monografij umetnikov in pregledov umetnosti od srednjega veka do 20. stoletja, s posebnim poudarkom na e-dostopnosti. Nekatere raziskave bodo prvič uvedene v slovenski prostor.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati bodo znanstveni temelj, nujno potreben za ustrezno varovanje, obnovo, prezentacijo in ohranjanje umetnostnih spomenikov, torej za kulturno dediščino Slovenije (raziskovalci ga posredujejo tudi direktno s sodelovanjem v komisijah Zavoda za varstvo kulturne dediščine, opozarjanjem na pomen spomenikov v tisku, z organizacijo okroglih miz in posvetov). Prispevali bodo k dvigu zgodovinske zavesti in s tem k utrjevanju nacionalne identitete. Podpirali bodo našo kulturno enakopravnost v družbi evropskih narodov. Vplivali bodo tako na varstvo kulturne dediščine, univerzitetno ter srednješolsko izobraževanje kakor tudi na razstavno dejavnost, založništvo, kulturni turizem in druge sorodne dejavnosti. Konkretno sodelovanje z uporabniki in naročniki (občine, spomeniško varstvo, galerije, muzeji in arhivi ter drugi lastniki umetnin in spomenikov, npr. samostani, škofije, lastniki gradov) se bo nadaljevalo tudi v naslednjem programskem obdobju.
Na podlagi znanstvenih rezultatov bodo organizirane razstave, predavanja, vodstva, tematske e-poti, okrogle mize, pripravljeni bodo strokovni in poljudnoznanstveni in teksti, s čimer se bo osveščalo in populariziralo umetnost (npr. serija Umetnine v žepu in strokovna revija Umetnostna kronika).
Sistematično grajena (foto)dokumentacijska baza umetnostnih spomenikov, ki nastaja na inštitutu, je temeljna evidenca tudi za spomeniško varstvo.
Za kulturni razvoj bo pomembno urejanje knjig, revij, elektronskih baz in priprava spletnih vsebin. Raziskovalci se bodo tudi bolj posvetili prevajanju in oblikovanju terminologije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
