Projekti / Programi
Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H310 |
Humanistične vede |
Umetnostna zgodovina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
umetnostna zgodovina, likovna umetnost, arhitektura, kiparstvo, slikarstvo, spomeniško varstvo, estetika, kultura, zgodovina, kulturna zgodovina
Raziskovalci (20)
Organizacije (1)
Povzetek
V zgodovinskem pregledu slovenske likovne umetnosti je še veliko neznanih in slabo obdelanih poglavij, zato bodo temeljne raziskave programske skupine usmerjene predvsem v preučevanje te problematike, s poudarkom na obdobjih, ki so se zvrstila od 17. do 20. stoletja. Osrednja pozornost bo namenjena baroku, ki je poleg gotike obdobje največjega umetnostnega razcveta pri nas. Umetnost 17. in 18. stoletja predstavlja posebej pomemben del slovenske umetnostne identitete, barok kot zadnji veliki evropski celostni slog pa hkrati eno najtrdnejših kulturnih vezi, ki Slovenijo povezuje z drugimi evropskimi deželami. Ob evropskih integracijskih procesih so torej prav raziskave baročne umetnosti ena od prednostnih nalog slovenske umetnostne zgodovine, saj se enotnost Evrope utemeljuje z različnostjo posameznih narodov.
Raziskovanje slovenske umetnostne identitete in postavitev slovenskega umetnostnega patrimonija v evropski okvir bo potekalo hkrati na več področjih (regionalnih in zvrstnih), kar je v skladu s podobo naše dediščine. Osrednja pozornost bo posvečena raziskavam umetnosti Ljubljane in t. i. ljubljanskega baroka (arhitektura, kiparstvo, slikarstvo), hkrati bodo potekale raziskave ljubljanski škofov in cerkvenih redov, ki so temeljno zaznamovali podobo slovenske prestolnice. Izvirni znanstveni rezultati bodo širši publiki predstavljeni ob 300. obletnici posvetitve ljubljanske stolnice. Osrednje osebnosti Kranjske, med njimi na primer kiparji Vrbniki, arhitekti Mački, slikar Jelovšek, polihistor Janez Vajkard Valvasor s svojo tesno povezanostjo z likovno dediščino 17. stoletja in zbirateljsko vnemo, bodo predmet natančnih raziskav. Na podlagi temeljitega študija spomenikov Kranjske, Štajerske in Primorske bo po eni strani mogoče določiti regionalne različice, raziskati ključne spomenike in pomembne umetniške osebnosti, po drugi pa pripraviti celostni pregled umetnosti od 17. do 20. stoletja na slovenskih tleh. Samoumevno dejstvo, da slovenske umetnostne preteklosti ni več mogoče preučevati le ob domačih spomenikih in brez globlje povezave z evropskimi sosedi, v "praktičnem" raziskovanju še ni bilo dovolj upoštevano, je pa ključno za opredelitev oziroma prepoznavanje slovenske identitete, zato bo to eden najpomembnejših metodoloških pristopov. Ker ni dovolj, da poznamo samo likovno plat spomenikov, ampak je potrebno razumeti in osvetliti tudi duhovno ozadje in kulturnozgodovinske okoliščine, bo pomemben del raziskovalnega dela programske skupine študij arhivskih in drugih literarnih virov ter priprava kritičnih izdaj virov za umetnostno zgodovino.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave so prispevale k razvoju umetnostnozgodovinske vede v smislu širšega in globljega poznavanja slovenske umetnostne preteklosti in k razširjanju celotnega humanističnega vedenja o evropski preteklosti, novih metodoloških pristopov, izboljšanju slovenske terminologije in univerzitetnih izobraževalnih programov (nov univerzitetni program) ter se nadaljujejo v novem programu. Največji doprinos v zadnjih letih je bil na področjih naročništva in zbirateljstva, ikonografije, vloge umetnosti v javnem prostoru, umetnosti in spomina, ideologije in politike, topografije slovenskega prostora, raziskav srednjeveške stavbne plastike, baroka, arhitekture 19. stoletja in umetnosti prve polovice 20. stoletja. Znanstveni rezultati so bili objavljeni v znanstveni periodiki (znanstvena politika je oblikovana tudi v okviru inštitutske revije Acta hiostoriae artis Slovenica ter sodelovanjem v združenju raziskovalnih inštitutov RIHA), znanstvenih monografijah (na inštitutu zlasti v serijah Umetnostna topografija Slovenije in Opera Instituti Artis Historiae) ter s sodelovanjem in z organizacijo workshopov in mednarodnih znanstvenih konferenc. Znanstvena spoznanja so sproti vključena v univerzitetni študij in v izobraževanje doktorandov.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati so znanstveni temelj, nujno potreben za ustrezno varovanje, obnovo, prezentacijo in ohranjanje umetnostnih spomenikov, torej za kulturno dediščino Slovenije (raziskovalci ga posredujejo tudi direktno s sodelovanjem v komisijah Zavoda za varstvo kulturne dediščine, opozarjanjem na pomen spomenikov v medijih, z organizacijo okroglih miz in posvetov). Raziskovalci prispevajo k dvigu zgodovinske zavesti in s tem k utrjevanju nacionalne identitete. Podpirajo našo kulturno enakopravnost v družbi evropskih narodov. S svojimi raziskavami so vplivali tako na varstvo kulturne dediščine, univerzitetno ter srednješolsko izobraževanje kakor tudi na razstavno dejavnost, založništvo, kulturni turizem in druge sorodne dejavnosti. Sodelovali so z uporabniki in naročniki (občine, spomeniško varstvo, galerije, muzeji in arhivi ter drugi lastniki umetnin in spomenikov, npr. samostani, škofije, lastniki gradov). Na podlagi raziskav so bile organizirane razstave, predavanja, vodstva, tematske e-poti, okrogle mize, strokovni in poljudnoznanstveni teksti, s čimer se je osveščalo in populariziralo umetnost (npr. serija Umetnine v žepu in strokovna revija Umetnostna kronika). Sistematično grajena (foto)dokumentacijska baza umetnostnih spomenikov, ki nastaja na inštitutu, je temeljna evidenca tudi za spomeniško varstvo. Za kulturni razvoj je bilo pomembno urejanje knjig, revij, elektronskih baz in priprava spletnih vsebin.
Avdiovizualni viri (1)
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
