Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.09.00  Humanistika  Umetnostna zgodovina   

Koda Veda Področje
H310  Humanistične vede  Umetnostna zgodovina 

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
umetnostna zgodovina, likovna umetnost, arhitektura, kiparstvo, slikarstvo, spomeniško varstvo, estetika, kultura, zgodovina, kulturna zgodovina
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (20)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  35531  dr. Gorazd Bence  Umetnostna zgodovina  Mladi raziskovalec  2012 - 2014  83 
2.  12585  dr. Marjeta Ciglenečki  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2014  995 
3.  34590  dr. Alenka Di Battista  Umetnostna zgodovina  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  96 
4.  30794  dr. Nataša Ivanović  Umetnostna zgodovina  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  77 
5.  31880  mag. Simona Kermavnar    Tehnični sodelavec  2010 - 2011  237 
6.  33218  dr. Renata Komić Marn  Umetnostna zgodovina  Tehnični sodelavec  2012 - 2014  120 
7.  34593  dr. Simona Kostanjšek Brglez  Umetnostna zgodovina  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  151 
8.  28435  dr. Tina Košak  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2009 - 2014  160 
9.  02480  dr. Anica Lavrič  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2009 - 2014  269 
10.  29394  dr. Franci Lazarini  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2009 - 2014  247 
11.  32207  dr. Tanja Martelanc  Humanistika  Mladi raziskovalec  2009 - 2014  65 
12.  33361  dr. Katarina Mohar  Umetnostna zgodovina  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  116 
13.  15690  dr. Barbara Murovec  Umetnostna zgodovina  Vodja projekta  2009 - 2014  371 
14.  30796  dr. Mina Mušinović  Umetnostna zgodovina  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  52 
15.  23509  dr. Mija Oter Gorenčič  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2009 - 2014  257 
16.  32202  dr. Tina Potočnik  Arhitektura in oblikovanje  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  68 
17.  00478  dr. Damjan Prelovšek  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2009 - 2014  616 
18.  05001  dr. Blaž Resman  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2009 - 2014  233 
19.  18476  dr. Helena Seražin  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2009 - 2014  356 
20.  31715  dr. Polonca Vidmar  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2010 - 2014  382 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.423 
Povzetek
V zgodovinskem pregledu slovenske likovne umetnosti je še veliko neznanih in slabo obdelanih poglavij, zato bodo temeljne raziskave programske skupine usmerjene predvsem v preučevanje te problematike, s poudarkom na obdobjih, ki so se zvrstila od 17. do 20. stoletja. Osrednja pozornost bo namenjena baroku, ki je poleg gotike obdobje največjega umetnostnega razcveta pri nas. Umetnost 17. in 18. stoletja predstavlja posebej pomemben del slovenske umetnostne identitete, barok kot zadnji veliki evropski celostni slog pa hkrati eno najtrdnejših kulturnih vezi, ki Slovenijo povezuje z drugimi evropskimi deželami. Ob evropskih integracijskih procesih so torej prav raziskave baročne umetnosti ena od prednostnih nalog slovenske umetnostne zgodovine, saj se enotnost Evrope utemeljuje z različnostjo posameznih narodov. Raziskovanje slovenske umetnostne identitete in postavitev slovenskega umetnostnega patrimonija v evropski okvir bo potekalo hkrati na več področjih (regionalnih in zvrstnih), kar je v skladu s podobo naše dediščine. Osrednja pozornost bo posvečena raziskavam umetnosti Ljubljane in t. i. ljubljanskega baroka (arhitektura, kiparstvo, slikarstvo), hkrati bodo potekale raziskave ljubljanski škofov in cerkvenih redov, ki so temeljno zaznamovali podobo slovenske prestolnice. Izvirni znanstveni rezultati bodo širši publiki predstavljeni ob 300. obletnici posvetitve ljubljanske stolnice. Osrednje osebnosti Kranjske, med njimi na primer kiparji Vrbniki, arhitekti Mački, slikar Jelovšek, polihistor Janez Vajkard Valvasor s svojo tesno povezanostjo z likovno dediščino 17. stoletja in zbirateljsko vnemo, bodo predmet natančnih raziskav. Na podlagi temeljitega študija spomenikov Kranjske, Štajerske in Primorske bo po eni strani mogoče določiti regionalne različice, raziskati ključne spomenike in pomembne umetniške osebnosti, po drugi pa pripraviti celostni pregled umetnosti od 17. do 20. stoletja na slovenskih tleh. Samoumevno dejstvo, da slovenske umetnostne preteklosti ni več mogoče preučevati le ob domačih spomenikih in brez globlje povezave z evropskimi sosedi, v "praktičnem" raziskovanju še ni bilo dovolj upoštevano, je pa ključno za opredelitev oziroma prepoznavanje slovenske identitete, zato bo to eden najpomembnejših metodoloških pristopov. Ker ni dovolj, da poznamo samo likovno plat spomenikov, ampak je potrebno razumeti in osvetliti tudi duhovno ozadje in kulturnozgodovinske okoliščine, bo pomemben del raziskovalnega dela programske skupine študij arhivskih in drugih literarnih virov ter priprava kritičnih izdaj virov za umetnostno zgodovino.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave so prispevale k razvoju umetnostnozgodovinske vede v smislu širšega in globljega poznavanja slovenske umetnostne preteklosti in k razširjanju celotnega humanističnega vedenja o evropski preteklosti, novih metodoloških pristopov, izboljšanju slovenske terminologije in univerzitetnih izobraževalnih programov (nov univerzitetni program) ter se nadaljujejo v novem programu. Največji doprinos v zadnjih letih je bil na področjih naročništva in zbirateljstva, ikonografije, vloge umetnosti v javnem prostoru, umetnosti in spomina, ideologije in politike, topografije slovenskega prostora, raziskav srednjeveške stavbne plastike, baroka, arhitekture 19. stoletja in umetnosti prve polovice 20. stoletja. Znanstveni rezultati so bili objavljeni v znanstveni periodiki (znanstvena politika je oblikovana tudi v okviru inštitutske revije Acta hiostoriae artis Slovenica ter sodelovanjem v združenju raziskovalnih inštitutov RIHA), znanstvenih monografijah (na inštitutu zlasti v serijah Umetnostna topografija Slovenije in Opera Instituti Artis Historiae) ter s sodelovanjem in z organizacijo workshopov in mednarodnih znanstvenih konferenc. Znanstvena spoznanja so sproti vključena v univerzitetni študij in v izobraževanje doktorandov.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati so znanstveni temelj, nujno potreben za ustrezno varovanje, obnovo, prezentacijo in ohranjanje umetnostnih spomenikov, torej za kulturno dediščino Slovenije (raziskovalci ga posredujejo tudi direktno s sodelovanjem v komisijah Zavoda za varstvo kulturne dediščine, opozarjanjem na pomen spomenikov v medijih, z organizacijo okroglih miz in posvetov). Raziskovalci prispevajo k dvigu zgodovinske zavesti in s tem k utrjevanju nacionalne identitete. Podpirajo našo kulturno enakopravnost v družbi evropskih narodov. S svojimi raziskavami so vplivali tako na varstvo kulturne dediščine, univerzitetno ter srednješolsko izobraževanje kakor tudi na razstavno dejavnost, založništvo, kulturni turizem in druge sorodne dejavnosti. Sodelovali so z uporabniki in naročniki (občine, spomeniško varstvo, galerije, muzeji in arhivi ter drugi lastniki umetnin in spomenikov, npr. samostani, škofije, lastniki gradov). Na podlagi raziskav so bile organizirane razstave, predavanja, vodstva, tematske e-poti, okrogle mize, strokovni in poljudnoznanstveni teksti, s čimer se je osveščalo in populariziralo umetnost (npr. serija Umetnine v žepu in strokovna revija Umetnostna kronika). Sistematično grajena (foto)dokumentacijska baza umetnostnih spomenikov, ki nastaja na inštitutu, je temeljna evidenca tudi za spomeniško varstvo. Za kulturni razvoj je bilo pomembno urejanje knjig, revij, elektronskih baz in priprava spletnih vsebin.
Avdiovizualni viri (1)
št. Naslov (s povezavo na video) Dogodek Vir
1. Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru  Pro(mo)gram - predstavitveni filmi raziskovalnih programov  Video predstavitev raziskovalnega programa 
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno