Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Perspektive sodobne filozofije: med epistemologijo, etiko in politično filozofijo

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
6.03  Humanistične vede  Filozofija, religija in etika 
Ključne besede
Filozofija, epistemologija, aplicirana in socialna epistemologija, epistemologija vrlin, epistemske hibe, epistemska nepravičnost, teorije zarote, nevednost, strokovnjaki, politična teorija, populizem, kritično mišljenje, zmote, kognitivna znanost, aplicirana etika, socialna ontologija.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
5.826,95
A''
680,33
A'
2.078,61
A1/2
3.227,65
CI10
158
CImax
19
h10
7
A1
19,54
A3
0,04
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 14. junij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  88  174  153  1,74 
Scopus  78  146  127  1,63 
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  04095  dr. Bojan Borstner  Filozofija  Raziskovalec  2022 - 2024  373 
2.  19077  dr. Janez Bregant  Filozofija  Raziskovalec  2022 - 2024  140 
3.  24775  dr. Smiljana Gartner  Filozofija  Raziskovalec  2022 - 2024  140 
4.  29045  dr. Tomaž Grušovnik  Filozofija  Raziskovalec  2022 - 2024  381 
5.  13466  dr. Friderik Klampfer  Filozofija  Raziskovalec  2022 - 2024  280 
6.  06070  dr. Nenad Miščević  Filozofija  Vodja  2022 - 2024  392 
7.  54836  Niko Šetar  Filozofija  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  16 
8.  11554  dr. Danilo Šuster  Filozofija  Raziskovalec  2022 - 2024  262 
9.  51805  dr. Borut Trpin  Filozofija  Raziskovalec  2022 - 2024  46 
10.  15124  dr. Boris Vezjak  Filozofija  Raziskovalec  2022 - 2024  755 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  32.829 
Povzetek
Dobre spoznavne lastnosti oziroma vrline, sprva individualne, od nedavnega pa tudi družbene, so zelo živo raziskovalno področje sodobne epistemologije. V zadnjem desetletju se je zgodil premik k preučevanju negativnih lastnosti, spoznavnih hib. Raziskovali bomo spoznavne hibe v okviru sodobne epistemologije (socialna epistemologija, aplicirana epistemologija, epistemologija vrlin), vključili pa tudi kritično mišljenje, etiko, politično teorijo in socialno filozofijo. Naš raziskovalni program, ki je v temelju teoretične in konceptualne narave, stremi tudi k promociji takšnih filozofskih raziskav, ki imajo neposredno povezavo s prakso. Spoznavne hibe so sistematično škodljivi načini mišljenja, drže ali značajske lastnosti, ki se zoperstavljajo znanju (Cassam 2019). Spoznavna korupcija nastopi, kadar je značaj ali etos nekega dejavnika ali institucije deformiran zaradi pogojev, dogodkov ali postopkov, ki navadno pospešujejo razvoj in rabo spoznavnih hib (Kidd 2021). Tako vrline kot hibe so lahko individualne ali družbene. V svoji raziskavi povezujemo te teme z nekaterimi pomembnimi problemi socialne epistemologije - epistemska nepravičnost, nevednost, spoznavno (ne)zaupanje, pričevanje, nestrinjanje med vrstniki, nezaupanje v znanost in spoznavno avtoriteto, teorije zarote, post-resnica. Raziskovanje vključuje preučevanje problematičnega vpliva interneta in družabnih medijev na javno sfero, s čemer ta postaja manj naklonjena pravim spoznavnim avtoritetam. Sodobna epistemologija ponuja bogat aparat za analizo tega okolja in razbira spoznavno pomembne značilnosti, tako tiste, ki vodijo do resnice, kot tiste, ki od nje odvračajo. Pri tem so pomembna tudi orodja kognitivne znanosti (psihološke raziskave o tvorbi prepričanj in postopkih odločanja), politične teorije (kognitivne razsežnosti deviantnih pojavov), formalne epistemologije, kritičnega mišljenja in analize logičnih in argumentacijskih zmot. Razviti nameravamo splošno teorijo spoznavnih hib, ki prinaša nekaj novosti tudi v splošni epistemologiji vrlin. Takšna teorija spoznavnih hib mora razločevati med navadnimi slabostmi in aktivnimi hibami, ki so značilne za stereotipizacijo, pristranosti, teorije zarote in podobne pojave. Recimo, ali lahko konceptualiziramo (logične) zmote kot argumentacijske hibe? Spoznavne hibe so ovira spoznanju. Predlagana teorija bi morala zaobjeti tudi možne rešitve in razviti orodja kritičnega mišljenja kot ustrezni odgovor na ta izziv.
Pomen za razvoj znanosti
Osrednja tema programa so spoznavne hibe in epistemska korupcija v najsplošnejšem okviru sodobne epistemologije, epistemologije vrlin, pa tudi socialne in aplicirane epistemologije. Program na inovativen način združuje in uporablja rezultate različnih filozofskih disciplin: epistemologija - vrline in hibe; socialna epistemologija - spoznavna nepravičnost, zaupanje, pričevanje; aplicirana epistemologija - teorije zarote; študije nevednosti; socialna ontologija; politična teorija - populizem in njegova komunikacijska dimenzija; kritično mišljenje in neformalna logika; aplicirana etika. Raziskava tako povezuje čisto teoretične, predvsem epistemološke interese z družbeno in politično pomembnimi temami, tako splošnimi kot specifičnimi. Spoznavne hibe so vroča tema v sodobni filozofiji, program pa bo prispeval k razumevanju pojmovnih problemov in predstavil načine razrešitve perečih vprašanj. Epistemologija vrlin v splošnem ponuja novo utemeljitev za norme spoznanja, vključno z znanstvenim spoznanjem. V filozofskem smislu program združuje dve veliki tradiciji: prva je epistemološka tradicija, ki se osredotoča na vrline in hibe, spoznanje in upravičenje ter kritično mišljenje v splošnem, druga pa je tradicija preučevanja in kritiziranja ideologije (in odnosov moči). S tem na nov način zastavi tradicionalno epistemološko delo in vpeljuje spoznavno teorijo kot neposredno relevantno v sodobnem političnem in družbenem kontekstu. Po drugi strani ponuja širše filozofsko ozadje za preučevanje in kritiko ideologije in razmerij moči. Naša analiza bo uporabna tudi za politično teorijo, posredno pa tudi za izobraževanje in druge družbene znanosti. Splošna teorija epistemskih vrlin in hib razvija tudi pomembna praktična orodja. Omogoča nove pristope in orodja za kritično mišljenje. Raziskovalni program je po svoji zasnovi filozofski (pojmovne raziskave), vendar predstavlja tudi osnovo za interdisciplinarno sodelovanje (humanistika, filozofija, kognitivna znanost, politična teorija, znanosti o družbi).
Pomen za razvoj Slovenije
Pomemben vidik epistemologije vrlin je njen splošni pomen v izobraževanju, njena družbena razsežnost in način, na katerega lahko prispeva k oblikovanju družbe, temelječe na znanju. V času, ko nas zasipajo velike količine informacij in psevdo-informacij, ki preplavljajo predvsem elektronske medije, so epistemske vrline nujno potrebne. Predstavljajo ščit pred predsodki, pa tudi pred politično agresijo elektronskih medijev. Nas in naše institucije lahko zaščitijo pred zmotnim zaupanjem v tribaliste, nacionaliste, populiste, sovražnim govorom in podobnim, s čimer nam pomagajo izpolniti svojo državljansko vlogo v liberalno-deliberativni demokraciji. Problemi povezani z napačnimi informacijami in slabo komunikacijo so danes večji kot kadarkoli. Zavedanje spoznavno-političnih hib lahko pomaga pri njihovem reševanju. Raziskovalni program obravnava pomembne politične vrline, kot je toleranca in promovira vrednote kritičnega mišljenja, argumentativnega dialoga ter v splošnem politike in družbe temelječe na znanju. Pozornost na konkretna dejstva vodi tudi do zanimanja za konkretnejšo politično teorijo in družbene pojave. Denimo, kakšne pravne in institucionalne rešitve, poleg promoviranja takšnih načinov zbiranja informacij in tvorbe prepričanj na individualni ravni, ki pogosteje vodijo k resnici, lahko pomagajo pri izboljšanju kakovosti naše družbeno-politične presoje in s tem vodijo do bolj civilizirane, informirane in produktivne javne razprave o najbolj perečih in razdvajajočih družbenih in političnih težavah? Pomemben problem, povezan s politično filozofijo, sta tudi polarizacija in radikalizacija, ter spoznavne hibe, ki ju spremljajo. Seznanjenost z najnovejšimi dognanji znotraj analitične filozofije (vplivne v EU) in sodobne filozofije v splošnem je pomembna za kulturni razvoj Slovenije in njeno mesto v intelektualni "geografiji" 21. stoletja. Mednarodno sodelovanje je pomemben vidik naše raziskovalne skupine. Program bo promoviral svoje izvirne rezultate s pomočjo konferenc (mednarodne filozofske konference na Bledu potekajo že od leta 1993) in objav (revija Acta Analytica, znanstvene monografije v slovenskem in angleškem jeziku).
Zgodovina ogledov
Priljubljeno