Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Etika in ontologija

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
H120  Humanistične vede  Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija 
H155  Humanistične vede  Morala 
Ključne besede
ontologija, metafizika, praktična etika, estetika, epistemologija, politična filozofija, nacionalizem, kozmopolitizem
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  04095  dr. Bojan Borstner  Filozofija  Raziskovalec  2005 - 2008  373 
2.  14431  dr. Dunja Jutronić  Jezikoslovje  Raziskovalec  2005 - 2008  253 
3.  02120  dr. Božidar Kante  Filozofija  Raziskovalec  2005 - 2008  290 
4.  13466  dr. Friderik Klampfer  Filozofija  Raziskovalec  2005 - 2008  280 
5.  06070  dr. Nenad Miščević  Filozofija  Vodja  2007 - 2008  392 
6.  11554  dr. Danilo Šuster  Filozofija  Raziskovalec  2005 - 2008  262 
7.  15124  dr. Boris Vezjak  Filozofija  Raziskovalec  2007 - 2008  755 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0589  Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta  Maribor  5089638013  14.966 
2.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  32.829 
Povzetek
1. Znanstveno-raziskovalna usmeritev raziskovalnega programa Raziskovalni program se imenuje «Etika in ontologija» in ima za cilj povezati abstraktne teoretske raziskave na področju ontologije s konkretnimi vprašanji etike (in estetike). Glede na to, da se ontologija kot teoretska filozofska disciplina ukvarja s svetom kot celoto in z najsplošnejšimi vprašanji eksistence in da se regionalne ontologije, kot so filozofska kozmologija, filozofska psihologija in filozofska teologija, ukvarjajo s posebnimi področji biti, je naravno, da te splošne obravnave povežemo z etičnimi vprašanji, saj tako etika pridobi na utemeljenosti, splošne, abstraktnejše, ontološke obravnave pa na aktualnosti in relevantnosti. 2. Bistveni poudarki znanstveno-raziskovalnih hipotez, iz katerih izhaja raziskovalni program, njihova sinteza ali sinergetski učinek Prvi poudarek – ontološki temelji. Ontologija nam ponuja splošne teorije o lastnostih, ki jih potem lahko uporabimo v bolj konkretni raziskavi. Splošne lastnosti ali univerzalije so tiste, ki jih lahko pripisujemo mnogim stvarem. V razpravi se srednjeveški filozofi osredinijo predvsem na rod in vrsto. Uganka, s katero se ukvarjajo, je njihov ontološki status. Ali so realno obstoječe ali pa zgolj pojmi? Razrešitev te uganke je tesno povezana z utemeljitvijo gotovosti našega védenja, saj pri razmišljanju o posamičnih konkretnih individuih, ki jih lahko vidimo in otipamo, uporabljamo splošne pojme. Ti morajo biti na nek način utemeljeni v realnosti, saj je drugače med mislimi in objekti nepremostljiv prepad in tako naše védenje, kolikor je izraženo s splošnimi pojmi in sodbami, brez temelja. Od tega je odvisno atributno ujemanje, subjektno-predikatni stavki, abstraktno nanašanje… Če ne najdemo neke utemeljitve splošnih pojmov v realnosti zunaj nas, bomo obsojeni na skepticizem. Kot vidimo, razprava o univerzalijah ni zgolj nekoristno žongliranje z besedami, temveč gre za pomemben filozofski problem z daljnosežnimi posledicami. Drugi poudarek – objektivne in subjektivne lastnosti. Subjektivne lastnosti so lastnosti, kot so barva, okus, biti privlačen ali zastrašujoč. Po Lockovi teoriji so to dispozicije stvari in dogodkov, ki v normalnem opazovalcu pod določenimi pogoji vzbudijo določene reakcije. Locke ponuja dva argumenta proti trditvi, da so sekundarne lastnosti dobesedno v predmetu. Prvi je argument iz znanosti in ga sodobni filozof B. Stroud rekonstruira v dveh premisah. Znanost se pri pojasnitvi sekundarnih lastnosti, ki jih imajo predmeti, na te lastnosti ne rabi sklicevati. Vendar pa je znanost merilo za vse, kar obstaja. Torej, navedene lastnosti ne obstajajo realno v predmetu. Drugi argument pa je argument iz naključne povezave. Zamislimo si lahko, da bi bog ali narava povezala barve s takšnim gibanjem atomov in molekul, ki jim te barve sploh ne bi bile podobne. Torej ni nujno, da bi bile sekundarne lastnosti podobne tistemu v predmetu, kar jih povzroča (ni nujno, da bi realno obstajale v predmetu). Znanost preučuje predvsem primarne lastnosti, vendar pa so za naše življenje pomembne ravno sekundarne in terciarne lastnosti. Če jih interpretiramo na Lockov način, jih lahko skladno uvrstimo v znanstveno sliko sveta, npr. lepota tihožitja je njegova lastnost, da v opazovalcu vzbudi določen občutek všečnosti, dragocenost prstana je odvisna od naših ocen in okusov itd. Nekateri etiki menijo, da so tudi lastnosti, kot (ne)poštenost, moralna pravilnost oziroma nepravilnost, (ne)plemenitost ipd., podobne lastnosti, kakršne so biti rdeč ali biti grozen. Tretji poudarek: etične lastnosti so delno subjektivne lastnosti in so odvisne od našega odziva. Na primer, x je vrednota, če in le če bi bili pripravljeni ceniti x v okoliščinah, ko smo z njim popolnoma domišljijsko seznanjeni. Četrti poudarek – problem svobode in odgovornosti na meji ontologije in etike. Pojem svobode je eden osrednjih pojmov naše civilizacije. Povezan je z razumevanjem osebe, dostojanstva, moralne odgovornosti in k
Pomen za razvoj znanosti
Program "Etika in ontologija" reaktualizira pomen in pomembnost povezave med področji ontologije - pa tudi epistemologije in logike kot temeljenih disciplin "teoretske" filozofije, etike, estetike in politične filozofije. Filozofska (teoretska) utemeljitev etične razprave je povezana tudi z modernizacijo nacionalne identitete. Projekt vnaša v razpravo najnovejše analitične dosežke in ponuja lasten ontološki model, ki ni koristen le za filozofijo, temveč lahko ponudi sprejemljive rešitve tudi za druge discipline.
Pomen za razvoj Slovenije
Objavljeni rezultati, konference in zaključena izobraževanja (doktorat) v okviru programa kažejo, da raziskava presega klasično predstavo o "neuporabnosti" filozofskega diskurza. Z izgradnjo dobrih izhodišč za uporabo filozofskih veščin v različnih področjih, kot so pravo, medicina, izobraževalni sistemi, javna uprava, novinarstvo, film, literarna kritika, ... je omogočeno jasno in razločno obravnavanje problemov in njihovo racionalno razreševanje, kar je izvorni interes vseh socialnih skupin in skupnosti. Filozofska (teoretska) utemeljitev etične razprave je povezana tudi z modernizacijo nacionalne identitete, rezultati imajo zato tudi širši pomen.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno