Projekti / Programi
Laboratorij uma: miselni eksperimenti od narave do družbe
01. januar 2015
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H001 |
Humanistične vede |
Filozofija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
miselni eksperimenti, politični in moralni miselni eksperimenti, intuicije, a priori, a posteriori, filozofska metodologija, znanstvene metode
Raziskovalci (12)
Organizacije (1)
Povzetek
V zgodovini filozofije in znanosti srečamo veliko domiselnih miselnih eksperimentov (ME). Eden prvih in najbolj zloglasnih filozofskih miselnih eksperimentov je gotovo zgodba o Gigesovem prstanu v Platonovi Državi. Pravzaprav je mogoče celotno Državo razumeti kot en sam napihnjen/razvlečen miselni eksperiment, v katerem se podoba idealne skupnosti gradi, kot temu pravi Platon, v 'logosu'. Tovrstno razmišljanje pogosto opisujejo kot razmišljanje v naslonjaču in ga zoperstavljajo laboratorijskemu in terenskemu delu. Vendar pa tudi trdi znanosti nikakor ni tuje, saj ga najdemo tako v fiziki, kamor sodijo razvpiti Galilejevi in Einsteinovi miselni eksperimenti, kot v ekonomiji. V filozofiji je njegova uporaba razširjena v politični filozofiji, etiki, ontologiji, filozofiji duha in epistemologiji. Filozofi tako pridobljeno vednost tematiziramo (in problematiziramo) in v tem se nam pridružujejo tudi kognitivni znanstveniki. Prav sodelovanje med enimi in drugimi obeta, da se bomo morda kmalu dokopali do poenotene, znanstveno spodobne slike človeške vednosti. (Spet drugi, zlasti eksperimentalni filozofi, pa, nasprotno, menijo, da bodo spoznanja kognitivne znanosti spodkopala filozofsko miselno eksperimentiranje.)
V programu bomo obravnavali naslednje teme:
(i) Miselni eksperimenti v
- - etiki in politični filozofiji
- - ontologiji in filozofiji duha
- - filozofiji jezika
- - epistemologiji
- - literaturi in umetnosti nasploh
(ii) Kaj jim je skupno in kaj jih razdvaja?
(iii) Tipične faze v miselnem eksperimentiranju in razmišljanju (od razumevanja preko gradnje modela in oblikovanja posamezne intuitivne sodbe do t.i. 'intuitivne indukcije', posploševanja in končno štirih oblik reflektivnega ravnovesja: širokega in ozkega, vsakega v individualni in kolektivni različici)
(iv) Zgodovina miselnega eksperimentiranja od starih Grkov do danes
(v) Uporaba miselnih eksperimentov v filozofiji in znanosti – podobnosti in razlike
(vi) Teorije miselnih eksperimentov: najprej pregled obstoječih teorij, nato pa izdelava izvirne teorije na podlagi ideje o mentalnem modeliranju in posebnih zmožnostih, ki jih uporabljamo v tem procesu. Obstoječe rešitve se razvrščajo v eno od naslednjih kategorij: čisto platonske (James Robert Brown), pojmovno-apriorne (Christopher Peacocke), inferencialne (Norton) in običajnostne, ki se delijo na pozitivne (Timothy Williamson in Michael Devitt) in negativne oz. skeptične (Herman Cappelen in večina eksperimentalnih filozofov)
(vii) Povezava miselnih eksperimentov z drugimi, zlasti empirično-dejstvenimi viri vednosti
(viii) Status rezultatov – so ti apriori, a posteriori ali nekaj vmes, z jasno razločljivo strukturo? Sami bomo zagovarjali zadnjo možnost.
Pomen za razvoj znanosti
Razumevanje znanstvenih metod, njihovih prednosti, pa tudi omejitev, je nadvse pomembno za samo znanost. Podobno velja tudi za odnos med filozofsko metodologijo in samo filozofijo. Miselni eksperimenti so odigrali pomembno vlogo v znanstvenih revolucijah (Galilej, Einstein, kvantna fizika) in so še naprej ena osrednjih metod v družboslovju in politični teoriji (Julian Reiss je, denimo, pred kratkim opozoril na ključno vlogo miselnih eksperimentov v ekonomiji). Z njihovim bolj poglobljenim razumevanjem bomo tako posredno prispevali k izboljšanju kakovosti raziskovanja in raziskovalnih dosežkov na vseh teh področjih.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen in koristi predlagane raziskave ne le za filozofijo, temveč tudi za vse tiste znanosti, ki si pomagajo z miselnimi eksperimenti, je nedvomen. Metodološka vprašanja ležijo v samem osrčju sleherne znanstvene discipline. Le če nam uspe izbrati pravilno metodo, lahko upamo, da se bomo z razpoložljivimi preiskovalnimi orodji dokopali do zanesljivih podatkov, na katerih bomo zgradili prepričljive razlage in poglobili razumevanje proučevanih pojavov. Filozofija je dolgo časa bolj prakticirala kot pridigala bolj ali manj slepo zaupanje v intuicije, ki jih sprožijo miselni eksperimenti. Skeptikov ni nikoli zmanjkalo, a šele nedavno je, soočena z resnimi izzivi eksperimentalne psihologije in filozofije, tudi glavna struja filozofije pričela ugibati, ali so tradicionalno uporabljene metode tudi najbolj optimalne. Naš projekt je zastavljen pomirljivo – naš cilj je identificirati in ohraniti tisto, kar je v metodi miselnega eksperimentiranja najboljše.
Osredinjanje na to, kar je skupno celi vrsti znanstvenih disciplin, ima še eno prednost – postavlja teoretske temelje za prihodnje sodelovanje med različnimi disciplinami in krepi občutek, ki se v dobi ekstremne specializacije pogosto izgubi, o temeljni enovitosti znanosti. In miselnim eksperimentom uspe bolj kot čemu drugemu premostiti čedalje globji prepad med naravoslovjem na eni in družboslovjem in humanistiko na drugi strani.
Pomemben vidik vrlinske epistemologije in etike, naše dosedanje raziskovalne teme, so bile njene širše družbene razsežnosti, zlasti njen potencial, da prispeva k izgradnji na znanju temelječe družbe, tj. družbe, ki spoznavne vrline hkrati spodbuja in goji ter je od njih odvisna: vedoželjnost in radovednost, pa tudi kritično mišljenje, samozavedanje in spoznavno skromnost. 'Laboratorij uma' obrne to ogledalo, tj. spoznavne ideale k sami filozofiji in je v tem smislu logičen naslednik prejšnje raziskave.
Kar zadeva širše družbene in kulturne implikacije naslovne teme, te v primerjavi s prejšnjo raziskavo, ki se je ukvarjala s tako pomembnimi političnimi vrlinami, kot sta aktivno državljanstvo in toleranca, morda niso enako razvidne. Niso pa zato nič manj realne. Z upravičenjem miselnega eksperimentiranja je namreč povrnjeno dostojanstvo moralni in politični domišljiji, ta pa nam pomaga videti onkraj tega, kar je (in kar se pogosto zdi neizogibno takšno, kot je), v svet, kakršen bi lahko (namesto tega) bil. Tuhtanje, v našem umu, o morebiti zapravljenih možnostih in še vedno uresničljivih alternativah obstoječemu, pa ni le koristna intelektualna vaja, temveč se zna v luči grozečih družbenih in okoljskih katastrof, s katerimi se človeštvo sooča, izkazati za rešilno veščino.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
