Projekti / Programi
Analitična filozofija in klasični filozofski problemi
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H001 |
Humanistične vede |
Filozofija |
spoznavni problem, kategorialne ontologije, jezik kot orodje filozofije
Raziskovalci (8)
Organizacije (1)
Povzetek
Analitična filozofija nadaljuje najboljše tokove klasične filozofije in tudi današnji analitični filozofi nadaljujejo najboljše tokove klasične filozofije od Sokrata in Platona do Humea in Kanta.Ti filozofi so gledali na filozofijo kot na racionalno in spoznavno dejavnost, neločljivo od znanosti. Njihov interes je bil problemski; pogosto so ga navdihovala znanstvena raziskovanja, njihova metoda razpravljanja je prej argumentativna in logična kot pa interpretacijska in historicistična. Racionalni, argumentativni pristop k filozofskim problemom so analitični filozofi že zelo zgodaj razširili s teoretične na praktično filozofijo; danes sta v analitični tradiciji posebno dobro razviti etika in politična filozofija. Kar zadeva slednjo, velja pripomniti, da je politični liberalizem nastal v tradiciji empirizma, z avtorji, kakršen je Mill, in da se je prvenstveno razvil v analitični tradiciji, z današnjimi predstavniki, kot so Rawls, Dworkin in Judith Thompson. Teme iz praktične normativne etike - pravična razpodelitev, človekove pravice, vprašanja življenja in smrti, ki se navezujejo na splav, evtanazijo in genetski inženiring - sodijo v prominentne teme analitične filozofije. - V raziskovalne programu bi kombinirali etične teme z splošno antropološko problematiko. - Daljše je vprašanje o tem, kaj v svetu je in kako to opredeliti s pomočjo klasifikacijskih postopkov, ki so znani od antične filozofije, predstavlja osnovo za izgrajevanje kategorialne ontologije. Različni pristopi, ki se kažejo v specifičnih kategorijah, omogočajo različno opisovanje bivajočega, vendar imajo tudi različni opisi skupno osnovo, katera zagotavlja kriterij objektivnosti in daje možnost za kritično analizo različnih pristopov (realističnih, nominalističnih in konceptualističnih).- Končno, obnavravamo vprašanje interpretacije umetniških del - intencionalne in antiintencionalne intepretacije. Znotraj intencionalnih interpretacij sta aktualni predvsem aktualni intencionalizem (pomembne so intence avtorja) in hipotetični intencionalizem (pomembne so intence bralca). Kakšni so naši argumenti za zagovor aktualnega intencionalizma. Status estetskih sodb: so estetske sodbe empirične sodbe in če je temu tako, so to sodbe zaznavanja ali izkustvene sodbe?
Pomen za razvoj znanosti
Analitična filozofija je bila v preteklosti razumljena bolj kot logika in znanstvena filozofija. Pogosto se ji je očitalo sovraštvo do tradicionalnih, osrednjih filozofskih problemov. Namen raziskave je pokazati, da je to mnenje bilo napačno. V takšni maniri, kot jo želimo predstaviti v tem projektu, se filozofska vprašanja redko obravnavajo v sodobni literaturi, kjer se veliko avtorjev raje poglablja v podrobnosti, ob tem pa izgublja vpogled v koherentno celoto filozofskega metodološkega pristopa.Glede na posamezne podteme želimo s tem projektom doseči izvirnost znanstvenega in metodološkega pristopa, ki najzagotovi dobro drugačno osnovo za rešitve filozofskih problemov, kot so prezentirani v klasični tradiciji kontinentalne filozofije.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagani raziskovalni program je prvi tovrstni program, izveden na področju filozofije, ki poskuša uveljavljatiizsledke sodobnih znanosti in jih znanstveno ovrednotiti v sferi filozofije. Povedano drugače, gre za prvi projekt iz analitične filozofije, ki bo izpeljan v Sloveniji. Ob tem velja omeniti, da bo odobritev tega programa prinesla možnost uveljavitve filozofije v mariborskem področju, kjer ima oddelek za filozofijo dolgo tradicijo sodelovanja z ostalimioddelki naravoslovne orientacije.Vpričo sodelovanja s tujimi predavatelji iz zahodne Evrope ter še zlasti bližnjih centrov, denimo Gradca, Muenchna in Budimpešte, bo takšen program pripomogel k utrjevanju pomena filozofije v tem srednjeevropskem regionalnem prostoru in uspešnemu vključevanju slovenskih filozofov v mednarodno sceno. S tem programom, ki bo odprl možnost strokovne uveljavitve drugačnega tipa filozofije v slovenskem prostoru, se tako prvič v Sloveniji končno odpirajo vrata prevladujoči filozofski usmeritvi v svetu (še zlasti v anglosaškem), ki ga predstavlja analitična filozofija.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
