Projekti / Programi
01. januar 1999
- 31. december 2003
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
S270 |
Družboslovje |
Pedagogika in didaktika |
S272 |
Družboslovje |
Izobraževanje učiteljev |
S262 |
Družboslovje |
Razvojna psihologija |
S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
H120 |
Humanistične vede |
Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija |
H360 |
Humanistične vede |
Uporabna lingvistika, poučevanje tujih jezikov, sociolingvistika |
Pedagofika, učenje, psihofizični razvoj, kognicija, šolstvo, evalvacija, didaktika, družba, struktura, nacionalna identiteta, filozofija vzgoje, epistemologija, etika, ideologija, spolna razlika, komunikacija.
Raziskovalci (17)
Organizacije (1)
št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacij |
1. |
0553 |
Pedagoški inštitut |
Ljubljana |
5051614000 |
6.413 |
Povzetek
Program vsebuje raziskave v razponu od temeljnih interdisciplinarno povezanih družboslovnih in humanističnih do aplikativnih in empiričnih raziskav. V temeljnem sklopu gre za razvijanje temeljnih ved kot so filozofija, pedagogika, sociologija, psihologija, lingvistika, antropologija - vse s poddisciplinami in interdisciplinarnimi preseki. Raziskave tečejo v interakciji povzemanja tujih in razvijanja lastnih temeljnih konceptov v okviru teorije vzgoje in izobraževanje (educational theory). Gre za diahrono in sinhrono analizo temeljnih konceptov filozofije vzgoje (paideia, humanitas, Bildung, education, doctrina itd.) in vzgoje in izobraževanja (smotri, vrednote, cilji in sredstva, vrline, pravičnost in enakost v izobraževanju, demokratičnost šolskega sistema, šola in človekove in otrokove pravice, avtonomija, svoboda in prisila, znanje, učenje, vzgoja in indoktrinacija itd. ). Nadalje v kritičnem preverjanju teoretskih in ideoloških diskurzov v edukaciji z uporabo metod "globinske" analize diskurza, dvojne hermenevtike, generalizacije empiričnih vpogledov itd. prihajamo do temeljnih spoznanj o delovanju sistemov, ki proizvajajo znanje, o pogojih njihovega optimalnega funkcioniranja, razvojnih perspektivah ter o njihovi strukturni umeščenosti glede na determinante družbene organizacije, politične kulture in politik implementacije ciljev v globalnem kontekstu. Pri tem izdelujemo nujna "orodja" za empirično raziskovanje diskurza različnosti (nacionalni, politični, ideološki) s pomočjo jezikovne pragmatike, ki razkriva svet (neizrečenih in samoumevnih) domnev tako, da odkriva implicitni pomen ponavljajočih se vzorcev izbire besed, interakcijskih vzorcev, predpostavk in implikacij, na katerih temeljijo posamezne jezikovne konstrukcije in globalni pomenski konstrukti. Z vidika objekta raziskav pa gre za proučevanje družbenih in komunikacijskih procesov na področju vzgoje in izobraževanja s poudarjenim ozirom na slovenski kontekst. Vprašanja socializacijskih dejavnikov, pojmov narodne identitete, paradigem ugotavljanja kakovosti izobraževanja, kognitivnih procesov (s psihološkega in lingvističnega vidika) , informacijske pismenosti... so aktualne smernice proučevanj. V drugem delu programa se osredotočimo na aplikativno raven, torej na razvijanje in uporabo raziskovalnih metodologij, ki naj pripomorejo h kar najbolj natančnemu vpogledu v potekajoče procese in k formulaciji ciljev spreminjevalnih posegov. Začenši z vprašanji o vlogi družine, nadaljujoč z raziskovanjem na področju predšolske in šolske vzgoje, ki odkrivajo in analizirajo različne dejavnike kvalitete vzgoje in izobraževanja, je v longitudinalnem spremljanju dejavnikov v daljšem obdobju mogoče prispevati h kvalitetnejšima vzgoji in izobraževanju, k pluralizaciji na ravni programov, organizacijskih oblik, vsebin in metod dela. Posebej upoštevamo kadrovske vidike, ki zadevajo učitelje v šolskem sistemu. Rezultati raziskovanj so podlaga šolski politiki za poseganje po tistih vzvodih, ki zagotavljajo kvalitetno raven zasedenosti šol s pedagoškimi kadri. Z globalnimi multinacionalnimi raziskavami v okviru asociacije IEA v longitudinalni perspektivi pridobivamo dragocene primerjalne ugotovitve o delovanju vzgojnoizobraževalnega sistema, ki so med drugim izhodišče za domače evalvacije kakovosti vzgojno-izobraževalnih procesov in ugotavljanje problemov ter dilem v pedagoški praksi.
Pomen za razvoj znanosti
Na področju temeljnih ved se naše raziskave vpisujejo v sodobne tokove tako na posameznih področjih (npr. filozofija, sociologija ipd.) kot še zlasti v "postmoderne" tokove interdisciplinarno utemeljenih novih ved (npr. analiza kulture, ženske študije ipd.). Skupaj s povečano komunikacijo v svetovni raziskovalni srenji, se tudi na področju družbenih in humanističnih ved zlasti na Zahodu postopoma povečuje zanimanje za dosežke v "tranzicijskih" kulturah v obdobjih pred in po odločilnih družbenih spremembah. Pričujoči program potemtakem omogoča nadaljevanje in razvijanje enakopravne izmenjave dognanj, prispevke k epistemološkim inovacijam na disciplinarnih področjih in na interdisciplinarnem edukacijskem področju. Z rastjo pomena znanja in s tem vzgoje in izobraževanja v svetu, relativno hitreje kot na drugih področjih, narašča število edukacijskih raziskav na vseh ravneh. To dogajanje spremlja vse bolj intenzivna izmenjava dognanj, izkušenj, informacij itd. tudi na aplikativnih ravneh, kar se kaže v vključenosti Pedagoškega inštituta v svetovne mreže tovrstnih komunikacij. Študije IEA, ki tvorijo važen del programa, pomenijo slovensko vključenost v primerjave vzgojnoizobraževalnih sistemov in njihovih izobraževalnih učinkov v globalnih dimenzijah. Visoka zanesljivost rezultatov teh raziskav ima velik multiplikativni učinek na preostalo edukacijsko raziskovanje in ima hkrati izreden odmev v strokovnih krogih in globalnih medijih, kar pomeni, da se s tem Slovenija vidno vrisuje na zemljevid sveta.
Pomen za razvoj Slovenije
Izhodiščno se pomen programa navezuje na prejšnjo točko, saj z vmeščenostjo na edini nacionalni povsem raziskovalni ustanovi na področju edukacije, predstavlja vsebinsko povezavo s svetovnimi raziskovalnimi tokovi. Ker se Slovenija ne more izločati iz globalnega okolja, ji bo naš program prispeval vrsto sprotnih in na ustrezni znanstveni ravni prisvojenih spoznanj v edukacijskih vedah. Na temeljnih področij bo prispeval k afirmaciji ved, kot so npr. filozofija vzgoje, sociologija izobraževanja ipd., ki so doslej bile premalo razvite, kakor tudi k sprotnemu ohranjanju dosežene ravni ter epistemoloških zmožnosti na področjih že vzpostavljenih ved, kot npr. pedagogika, psihologija izobraževanja ipd. V kompleksnem smislu se vsi ti vidiki vpisujejo v območje formiranja slovenske nacionalne identitete. K temu sodi tudi posodabljanje v okviru razvoja metodologije edukacijskih raziskav. Nasledek vsega tega pa je lahko izdelava teoretskih osnov (v pluralni in izbirno alternativni artikulaciji) za vodenje šolske politike. Vzpostavitev programa bo med drugim omogočila tudi višjo stopnjo koherentnosti med posameznimi raziskavami in višjo stopnjo sistematičnosti raziskovalnega načrtovanja, kakor tudi načrtovanja kadrovske rasti v okviru razvoja same raziskovalne ustanove. Na temeljnih raziskavah konceptualno utemeljene aplikativne raziskave bodo zagotavljale temelje ne samo za formulacijo vzgojnoizobraževalnih politik, ampak bodo na podlagi sodobnih metodologij (npr. akcijskih raziskav, evalvacij ipd.) edukacijskih raziskav tudi intervenirale v sam vzgojnoizobraževalni proces in krepile avtonomne ter inovativne oblike učenja, hkrati pa tudi metode transparentnega ugotavljanja rezultatov. Tovrstni posegi v obliki strokovno neodvisnega ugotavljanja, merjenja, primerjanja, evalviranja, predlaganja spreminjevalnih strategij itd. in ne nazadnje nudenja diseminativnih storitev, pridobivajo pomen še posebno v času reforme šolstva, ki naj opravi adaptacijo slovenske šole na kompleksne razmere informacijske družbe.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo