Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Edukacijske raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.01.00  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje   
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
S270  Družboslovje  Pedagogika in didaktika 
S272  Družboslovje  Izobraževanje učiteljev 
S262  Družboslovje  Razvojna psihologija 
S210  Družboslovje  Sociologija 
H120  Humanistične vede  Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija 
H360  Humanistične vede  Uporabna lingvistika, poučevanje tujih jezikov, sociolingvistika 
Ključne besede
Pedagofika, učenje, psihofizični razvoj, kognicija, šolstvo, evalvacija, didaktika, družba, struktura, nacionalna identiteta, filozofija vzgoje, epistemologija, etika, ideologija, spolna razlika, komunikacija.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  08403  dr. Eva Dolar Bahovec  Filozofija  Raziskovalec  2001 - 2003  660 
2.  15844  dr. Alenka Gril  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2003  465 
3.  13260  Barbara Japelj Pavešič  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2001 - 2003  209 
4.  04754  Benjamin Jurman  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2001 - 2003  132 
5.  09873  dr. Janez Justin  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2001 - 2003  379 
6.  04159  dr. Zdenko Kodelja  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2001 - 2003  728 
7.  11756  dr. Janez Kolenc  Antropologija  Raziskovalec  2001 - 2003  231 
8.  06620  dr. Olga Kunst-Gnamuš  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  192 
9.  09123  mag. Nada Lebarič  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2001 - 2003  51 
10.  05606  dr. Bogomir Novak  Antropologija  Raziskovalec  2001 - 2003  847 
11.  04053  dr. Zoran Pavlović  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2002 - 2003  236 
12.  09350  dr. Tanja Šeme  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2001 - 2003  117 
13.  12196  dr. Marjan Šimenc  Sociologija  Raziskovalec  2001 - 2003  539 
14.  09436  dr. Darko Štrajn  Filozofija  Vodja  2001 - 2003  1.147 
15.  14015  dr. Valerija Vendramin  Antropologija  Raziskovalec  2003  286 
16.  09740  dr. Tatjana Vonta  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2001 - 2003  410 
17.  05737  dr. Igor Žagar Žnidaršič  Kulturologija  Raziskovalec  2001 - 2003  952 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0553  Pedagoški inštitut  Ljubljana  5051614000  7.042 
Povzetek
Program vsebuje raziskave v razponu od temeljnih interdisciplinarno povezanih družboslovnih in humanističnih do aplikativnih in empiričnih raziskav. V temeljnem sklopu gre za razvijanje temeljnih ved kot so filozofija, pedagogika, sociologija, psihologija, lingvistika, antropologija - vse s poddisciplinami in interdisciplinarnimi preseki. Raziskave tečejo v interakciji povzemanja tujih in razvijanja lastnih temeljnih konceptov v okviru teorije vzgoje in izobraževanje (educational theory). Gre za diahrono in sinhrono analizo temeljnih konceptov filozofije vzgoje (paideia, humanitas, Bildung, education, doctrina itd.) in vzgoje in izobraževanja (smotri, vrednote, cilji in sredstva, vrline, pravičnost in enakost v izobraževanju, demokratičnost šolskega sistema, šola in človekove in otrokove pravice, avtonomija, svoboda in prisila, znanje, učenje, vzgoja in indoktrinacija itd. ). Nadalje v kritičnem preverjanju teoretskih in ideoloških diskurzov v edukaciji z uporabo metod "globinske" analize diskurza, dvojne hermenevtike, generalizacije empiričnih vpogledov itd. prihajamo do temeljnih spoznanj o delovanju sistemov, ki proizvajajo znanje, o pogojih njihovega optimalnega funkcioniranja, razvojnih perspektivah ter o njihovi strukturni umeščenosti glede na determinante družbene organizacije, politične kulture in politik implementacije ciljev v globalnem kontekstu. Pri tem izdelujemo nujna "orodja" za empirično raziskovanje diskurza različnosti (nacionalni, politični, ideološki) s pomočjo jezikovne pragmatike, ki razkriva svet (neizrečenih in samoumevnih) domnev tako, da odkriva implicitni pomen ponavljajočih se vzorcev izbire besed, interakcijskih vzorcev, predpostavk in implikacij, na katerih temeljijo posamezne jezikovne konstrukcije in globalni pomenski konstrukti. Z vidika objekta raziskav pa gre za proučevanje družbenih in komunikacijskih procesov na področju vzgoje in izobraževanja s poudarjenim ozirom na slovenski kontekst. Vprašanja socializacijskih dejavnikov, pojmov narodne identitete, paradigem ugotavljanja kakovosti izobraževanja, kognitivnih procesov (s psihološkega in lingvističnega vidika) , informacijske pismenosti... so aktualne smernice proučevanj. V drugem delu programa se osredotočimo na aplikativno raven, torej na razvijanje in uporabo raziskovalnih metodologij, ki naj pripomorejo h kar najbolj natančnemu vpogledu v potekajoče procese in k formulaciji ciljev spreminjevalnih posegov. Začenši z vprašanji o vlogi družine, nadaljujoč z raziskovanjem na področju predšolske in šolske vzgoje, ki odkrivajo in analizirajo različne dejavnike kvalitete vzgoje in izobraževanja, je v longitudinalnem spremljanju dejavnikov v daljšem obdobju mogoče prispevati h kvalitetnejšima vzgoji in izobraževanju, k pluralizaciji na ravni programov, organizacijskih oblik, vsebin in metod dela. Posebej upoštevamo kadrovske vidike, ki zadevajo učitelje v šolskem sistemu. Rezultati raziskovanj so podlaga šolski politiki za poseganje po tistih vzvodih, ki zagotavljajo kvalitetno raven zasedenosti šol s pedagoškimi kadri. Z globalnimi multinacionalnimi raziskavami v okviru asociacije IEA v longitudinalni perspektivi pridobivamo dragocene primerjalne ugotovitve o delovanju vzgojnoizobraževalnega sistema, ki so med drugim izhodišče za domače evalvacije kakovosti vzgojno-izobraževalnih procesov in ugotavljanje problemov ter dilem v pedagoški praksi.
Pomen za razvoj znanosti
Na področju temeljnih ved se naše raziskave vpisujejo v sodobne tokove tako na posameznih področjih (npr. filozofija, sociologija ipd.) kot še zlasti v "postmoderne" tokove interdisciplinarno utemeljenih novih ved (npr. analiza kulture, ženske študije ipd.). Skupaj s povečano komunikacijo v svetovni raziskovalni srenji, se tudi na področju družbenih in humanističnih ved zlasti na Zahodu postopoma povečuje zanimanje za dosežke v "tranzicijskih" kulturah v obdobjih pred in po odločilnih družbenih spremembah. Pričujoči program potemtakem omogoča nadaljevanje in razvijanje enakopravne izmenjave dognanj, prispevke k epistemološkim inovacijam na disciplinarnih področjih in na interdisciplinarnem edukacijskem področju. Z rastjo pomena znanja in s tem vzgoje in izobraževanja v svetu, relativno hitreje kot na drugih področjih, narašča število edukacijskih raziskav na vseh ravneh. To dogajanje spremlja vse bolj intenzivna izmenjava dognanj, izkušenj, informacij itd. tudi na aplikativnih ravneh, kar se kaže v vključenosti Pedagoškega inštituta v svetovne mreže tovrstnih komunikacij. Študije IEA, ki tvorijo važen del programa, pomenijo slovensko vključenost v primerjave vzgojnoizobraževalnih sistemov in njihovih izobraževalnih učinkov v globalnih dimenzijah. Visoka zanesljivost rezultatov teh raziskav ima velik multiplikativni učinek na preostalo edukacijsko raziskovanje in ima hkrati izreden odmev v strokovnih krogih in globalnih medijih, kar pomeni, da se s tem Slovenija vidno vrisuje na zemljevid sveta.
Pomen za razvoj Slovenije
Izhodiščno se pomen programa navezuje na prejšnjo točko, saj z vmeščenostjo na edini nacionalni povsem raziskovalni ustanovi na področju edukacije, predstavlja vsebinsko povezavo s svetovnimi raziskovalnimi tokovi. Ker se Slovenija ne more izločati iz globalnega okolja, ji bo naš program prispeval vrsto sprotnih in na ustrezni znanstveni ravni prisvojenih spoznanj v edukacijskih vedah. Na temeljnih področij bo prispeval k afirmaciji ved, kot so npr. filozofija vzgoje, sociologija izobraževanja ipd., ki so doslej bile premalo razvite, kakor tudi k sprotnemu ohranjanju dosežene ravni ter epistemoloških zmožnosti na področjih že vzpostavljenih ved, kot npr. pedagogika, psihologija izobraževanja ipd. V kompleksnem smislu se vsi ti vidiki vpisujejo v območje formiranja slovenske nacionalne identitete. K temu sodi tudi posodabljanje v okviru razvoja metodologije edukacijskih raziskav. Nasledek vsega tega pa je lahko izdelava teoretskih osnov (v pluralni in izbirno alternativni artikulaciji) za vodenje šolske politike. Vzpostavitev programa bo med drugim omogočila tudi višjo stopnjo koherentnosti med posameznimi raziskavami in višjo stopnjo sistematičnosti raziskovalnega načrtovanja, kakor tudi načrtovanja kadrovske rasti v okviru razvoja same raziskovalne ustanove. Na temeljnih raziskavah konceptualno utemeljene aplikativne raziskave bodo zagotavljale temelje ne samo za formulacijo vzgojnoizobraževalnih politik, ampak bodo na podlagi sodobnih metodologij (npr. akcijskih raziskav, evalvacij ipd.) edukacijskih raziskav tudi intervenirale v sam vzgojnoizobraževalni proces in krepile avtonomne ter inovativne oblike učenja, hkrati pa tudi metode transparentnega ugotavljanja rezultatov. Tovrstni posegi v obliki strokovno neodvisnega ugotavljanja, merjenja, primerjanja, evalviranja, predlaganja spreminjevalnih strategij itd. in ne nazadnje nudenja diseminativnih storitev, pridobivajo pomen še posebno v času reforme šolstva, ki naj opravi adaptacijo slovenske šole na kompleksne razmere informacijske družbe.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno