Projekti / Programi
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P1 |
Naravoslovno-matematične vede |
P1 |
| S270 |
Družboslovje |
Pedagogika in didaktika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
pedagogika, učenje, kognicija, šolstvo, evalvacija, didaktika, družba, struktura, nacionalna identiteta, filozofija vzgoje, epistemologija, etika, ideologija, spolna razlika, jezik in komunikacija, argumentacija
Raziskovalci (20)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0553 |
Pedagoški inštitut |
Ljubljana |
5051614000 |
7.056 |
Povzetek
Program "Edukacijske raziskave", ki ga opravlja deset raziskovalcev Pedagoškega inštituta, poteka na področju zelo kompleksne tematike, ki jo tu označujemo samo v poglavitnih hipotezah in smereh raziskovanja. V temeljnem sklopu, kjer se manjši del raziskav odvija tudi v povsem avtonomnem delu posameznih raziskovalcev, gre za razvijanje ved, kot so pedagogika, filozofija, sociologija, psihologija, lingvistika, antropologija - vse s poddisciplinami in interdisciplinarnimi preseki z osrednjim področjem ("educational theory"). Pedagoški proces temelji na predstavah o tem, kaj je znanje, kako je mogoče znanje pridobiti in kako ga posredovati. V preteklosti so med seboj tekmovala različna pojmovanja procesa, v katerem posameznik pridobiva znanje. Grobo bi ta pojmovanja lahko razdelili na dve veliki skupini. Prva skupina je osredotočena na "notranje" izvore znanja, druga pa na njegove "zunanje" izvore. Kljub tudi ostrim nasprotjem med pristopoma, pa sta oba produktivna. Filozofija vzgoje se osredotoča na analizo pojmov in konceptov, teorij in specifičnih tipov diskurzov edukacijskih ved. V tem polju najdemo vrsto konceptualnih izhodišč v filozofskih disciplinah, od estetike do logike in socialne filozofije. V ta sklop uvrščamo tudi kritično analizo učinkov globalizacije na vzgojo in izobraževanje.
Ker šolska (kot vsaka družbena) dejavnost temelji na jezikovni rabi, si sploh ni mogoče zamisliti obravnave pedagoške prakse, ki ne bi upoštevala in kot konstitutivne komponente vključevala tudi novih dognanj (epistemoloških in metodoloških) na področju rabe jezika in govora, zlasti jezikovne pragmatike in argumentacije (retorika). V sociološki perspektivi določamo strukturne determinante vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, ki opredeljujejo propulzivnost ali implozivnost razvoja vzgoje in izobraževanja v pogojih informacijske, učeče se družbe. V tem segmentu namenjamo pozornost tudi navezavam edukacijskih raziskav na ženske študije in s tem vprašanjem enakosti spolov. Drug vidik je vprašanje o tem, na katerih ravneh se najbolje uveljavlja transformacijski antropološki koncept šole. Ni širokega soglasja o tem, kaj vse sodi med vrednote, ki naj bi jih šola prenašala, niti o tem, kako in kdaj naj bi se te vrednote poučevalo. Kakšna je temeljna narava vrednot, kakšno je razmerje med javnimi in zasebnimi vrednotami. Kako vzgajati in obenem "razvijati kritično moč razsojanja", ki je prav tako eden od zakonsko zapisanih ciljev osnovne šole. Kako je mogoče učiti vrednote, kako posredovati stališča in pripravljenosti za delovanje, ne da bi izvajali "indoktrinacijo". To so vprašanja, kjer se teorija izrazito srečuje z izzivi pedagoške prakse. Posebni vidiki obravnave so: položaj otroka in status njegovih pravic v izobraževalnem procesu, urejanje pravic in dolžnosti, posebnosti pravic kot dolžnosti (da mora hoditi v šolo), problematika zastopanja otroka, ko se znajde v konfliktu s šolo in starši, participacija otroka v procesih odločanja, spet predvsem v šolskem prostoru. Glede na razvoj muzejske pedagogike v svetu v programu tej razmeroma novi disciplini odpiramo prostor z namenom proizvodnje uporabnih rezultatov za muzeje in šole. Bolonjska deklaracija prinaša niz novosti, ki pomenijo tako odpiranje akademskega prostora kakor tudi nevarnost prehitrega, instrumentalnega in uporabniškega prilagajanja visokošolskega izobraževanja trgu delovne sile. Obravnavali bomo pozitivne novosti in nevarnosti, na katere upravičeno opozarjajo v sociologiji izobraževanja, teorijah globalizacije, razpravah o evropski dimenziji izobraževanja, razpravah o "postmodernem stanju" itn. Vse naštete (in nenaštete) točke teoretskih vidikov in smeri pa je treba razumeti v povezavi s prakso v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu, v katerem poteka implementacija reforme in druge spremembe v sistemu. Raziskovalno delo v programu, ki je jedro vsega raziskovalnega dela Pedagoškega inštituta, se bo navezovalo na vrsto aplikativnih in empiričnih raziskav, evalvacij ipd., ki
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave procesov učenja, spoznavanja in družbene distribucije znanja sestavljajo eno najhitreje rastočih področij družboslovnega raziskovanja. Razdeljene so na več disciplin, na spoznavne vede, lingvistiko, antropologijo, edukacijske vede, epistemologijo in sociologijo, seveda pa je med njimi vse več tudi interdisciplinarnih prepletanj. Vendar je pomembnejše to, da ob hitrem prodoru ved, ki se ukvarjajo z vlogo informacijskih tehnologij pri ustvarjanju znanja, omenjene raziskave poglabljajo vednost o vlogi, ki jo imajo pri ustvarjanju znanja človeški intelekt, ustanove kulture in družbe. Navedimo za primer kritično analizo diskurza, kjer, po eni strani, problematiziramo (kritično pretresamo) posamezne koncepte, jih analiziramo in nadalje razdelujemo, po drugi strani pa jih apliciramo predvsem na analizo medijskega diskurza in šolskih učbenikov. Seveda pa ne pozabljamo na področje, ki je samo bližje »ne-eksaktnim« paradigmam znanja, a je njegov zgodovinski in aktualni vir, ko gre za določanje samega koncepta znanosti. Zato vidimo pomemben prispevek tudi v razvijanju filozofije vzgoje kot znanstvene discipline in kot univerzitetnega študijskega predmeta. Raziskovalni program vpliva na razvoj relevantnih področij znanosti oziroma strok, saj z inovativnimi kombinacijami teoretskega in empiričnega pristopa pomaga oblikovati konceptualni aparat, ki je lahko kos novim edukacijskim zahtevam, tj. da jih primerno reflektira in izsledke pomaga posredovati v pedagoško prakso. Glede na to v precejšnjem delu znanstvena naravnanost našega dela temelji na metodoloških pristopih, ki združujejo kvantitativne in kvalitativne metode raziskovanja z neposrednim razvojnim delom usmerjenim v prakso preko akcijskega raziskovanja. Naš prispevek v tem delu raziskovanja vidimo prav v segmentu proučevanja poti, ki omogočajo »prevajanje« znanstvenih dosežkov v prakso z aktivno participacijo izvajalcev. Hkrati to omogoča tudi vzvratno vplivanje prakse na izbor raziskovalnih vprašanj, ki jih proučujemo. Zato vidimo prispevek tudi v profilu interdisciplinarnosti raziskovanja, ki preči omenjena teoretska polja in črpa iz tistih tokov in pristopov, ki omogočajo različne osvetlitve in zamejitve za edukacijo relevantne problematike. V ta okvir sodi še razvijanje nalogi primerne metodologije. Prispevamo k razvoju aktualnega in kritičnega pojmovnika na polju vzgoje in izobraževanja, ki ne bi smel spregledovati družbenih, kulturnih in zgodovinskih potez, kar dokazujemo ob analizi temeljnih konceptov in konceptualnih sistemov, pa tudi znanstvenih rezultatov mednarodnih raziskav. Sicer pa naši rezultati (v l. 2009 in 2010 kot prvih dveh letih raziskovanja v tem programskem obdobju v bolj ali manj anticipirani obliki) prinašajo nova znanstvena spoznanja o vzgoji in izobraževanju in omogočajo prenovljen pristop k razumevanju ter razlagi modelov vzgoje in izobraževanja. Sodobne edukacijske znanosti tudi razkrivajo smisel simbolnega, komunikativnega delovanja. Poskušamo (tudi z eklektičnim pristopom) pogosto nepričakovane in na podlagi »zunajkonceptualnih« vplivov nastale spremembe v polju vzgoje in izobraževanja, teoretično spremljati na neparadigmatičen način – tudi ko gre za uporabo kvantitativnih metod, saj je kvantitativne kazalce treba ovrednotiti z neparametričnimi statističnimi metodami. S proučevanjem epistemološkega okvira velikih mednarodnih zajemov in njihovo dopolnitvijo npr. z raziskovanjem na področju po svetu znanstveno legitimnih in vse bolj prodornih ženskih študij ali tako imenovanih študij spola (gender studies), ki temeljijo na spopadanju s hierarhičnimi modeli ustvarjanja in distribucije vednosti, neposredno prispevamo k dekonstrukciji ideološkega temelja razlage razlik v dosežkih dečkov in deklic. To je vezano na predobstojoče pozicije glede »narave spola«, kar podpira tezo, da temu ustrezno poteka tudi interpretacija dobljenih podatkov.
Pomen za razvoj Slovenije
Konkurenčnost države je praviloma kumulativni rezultat delovanja kompleksnih mehanizmov reprodukcije in ekonomskih rab potencialov, ki temeljijo na delovanju teh mehanizmov. Razvoj slovenske države in družbe bo v prihodnjih desetletjih nedvomno močno odvisen od vsestranske učinkovitosti njenega izobraževalnega sistema. V globalnem okolju bo Slovenija morala razvijati lastno znanje, del katerega bo imel naravo lokalnega znanja. Tako bo morala v družboslovnih vedah in družboslovnem izobraževanju razvijati posebno vrsto lokalnega védenja, refleksijo o sami sebi in svoji vlogi v Evropi in v svetu. Zaradi tega je pomen našega programa najbolj osredotočen na vzgojno-izobraževalni sistem, ki se vključuje v teoretsko in empirično refleksijo skladno s pomenom tega sistema v kontekstu drugih družbenih podsistemov. Vzgojno-izobraževalni sistem lahko zaradi tako naznačene narave predstavlja tisti inovativni del družbenega, ekonomskega in kulturnega razvoja, brez katerega se ne morejo ohranjati niti tradicija in kulturni vrednotni obrazci v njej, niti se družba ne more ustrezno integrirati za doseganje svojih ciljev. Z oblikovanjem medkulturnega dialoga v šoli se krepi tudi osrednja vloga šole kot učeče se organizacije, ki je in hkrati ni analogna podjetju. Zaradi potrebe po nenehnem prilagajanju državljanov spremenljivim pogojem gospodarskih dvigov in padcev, je pomembno, da učitelji v šoli navajajo učence k vseživljenjskemu učenju. Inovativna znanja in usposabljanje učiteljev ter razvijanje kompetenc učencev prispevajo k izboljševanju dela zaposlenih z nenehnim izboljševanjem kakovosti v šoli in zaposljivosti mladih ter starejših. Vprašanje formiranja državljanov in demokratične kulture, zaupanje ter socialni kapital so ključna vprašanja sodobnih družb, na katera pa te družbe dokaj neupešno odgovarjajo. Z oblikovanjem kvalitetnih programov in pogojev za enakopravno vključevanje marginalnih populacij v vzgojo in izobraževanje, lahko dolgoročno rešujemo probleme neizobraženosti in s tem povezane nezaposlenosti takih populacij. Kakovost procesa učenja in poučevanja ostaja eden od osrednjih ciljev na področju vzgoje in izobraževanja, k njej pa naj bi prispeval tudi ustrezno zastavljen proces »in service« vseživljenjskega učenja vzgojiteljev in učiteljev. Povezovanje z mednarodnimi (raziskovalnimi in drugimi) organizacijami pri uresničevanju programa omogoča po eni strani promocijo, omogoča pa tudi dostop do najnovejših spoznanj na raziskovanih področjih na drugi strani. Izsledki raziskovanj predvidenih tem na področju filozofije vzgoje, medijske vzgoje, državljanske vzgoje in muzejske pedagogike prispevajo k sodobnemu kulturnemu razvoju in ohranjanju kulturne dediščine in identitete, predstavljanje raziskovalnih dosežkov na mednarodnih znanstvenih konferencah, pa k promociji države. Že po definiciji je jasno, da so posredni in neposredni učinki programa vidni v delokrogu Ministrstva za šolstvo in šport, deloma pa tudi drugih ministrstev (za delo, zunanje zadeve, kultura…), neredko pa tudi lokalnih skupnostih, ki jih zadevajo nasledki raziskovanja družbene reprodukcije. Pridobljene znanstvene izkušnje prenašamo tudi v konceptualizacijo novih Bolonjskih programov prve, druge in tretje stopnje in tako smo v Sloveniji strokovnjakom na področju predšolske vzgoje omogočili napredovanje v izobraževanju na svojem področju, kar bo zanesljivo vplivalo na nadaljnji razvoj celotnega področja. Del programa, ki se usmerja v diskurzivno-zgodovinsko analizo ima lahko politični pomen, saj prispeva k odpiranju javne razprave o Evropi in skupni evropski prihodnosti kot nečemu ne vnaprej določenemu, čemur se je treba le prilagoditi s spremembami zakonodaje in ekonomskih politik, temveč kot nečemu odprtemu za državljansko participacijo, za različne poglede in politične programe, ne nazadnje pa tudi vzgojnoizobraževalne cilje in koncepte.
Avdiovizualni viri (1)
| št. |
Naslov (s povezavo na video) |
Dogodek |
Vir |
| 1. |
Edukacijske raziskave |
Pro(mo)gram - predstavitveni filmi raziskovalnih programov |
Video predstavitev raziskovalnega programa
|
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
