Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Edukacijske raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.01.00  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje   
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
S270  Družboslovje  Pedagogika in didaktika 

Koda Veda Področje
5.03  Družbene vede  Izobraževanje 
6.03  Humanistične vede  Filozofija, religija in etika 
Ključne besede
pedagogika, učenje, kognicija, šolstvo, evalvacija, didaktika, družba, struktura, nacionalna identiteta, filozofija vzgoje, epistemologija, etika, ideologija, enakost spolov, jezik in komunikacija, argumentacija, mednarodne raziskave v izobraževanju.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
11.655,98
A''
1.457,68
A'
4.464,64
A1/2
5.959,47
CI10
495
CImax
61
h10
11
A1
39,03
A3
12,79
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 17. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  111  385  338  3,05 
Scopus  136  599  530  3,9 
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  55863  Lucija Zala Bezlaj  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  28 
2.  33228  dr. Igor Bijuklič  Antropologija  Raziskovalec  2020 - 2024  265 
3.  57035  Katja Černe  Vzgoja in izobraževanje  Mladi raziskovalec  2022 - 2024 
4.  51990  Špela Javornik  Vzgoja in izobraževanje  Mladi raziskovalec  2020 - 2024  24 
5.  26529  dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2020 - 2024  521 
6.  04159  dr. Zdenko Kodelja  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2020 - 2024  727 
7.  28361  dr. Ana Kozina  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2020 - 2024  370 
8.  38761  dr. Plamen Vladkov Mirazchiyski  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2020 - 2024  119 
9.  38189  Ana Mladenović  Vzgoja in izobraževanje  Mladi raziskovalec  2020 - 2021  24 
10.  51989  Tina Pivec  Psihologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2024  77 
11.  19351  dr. Mitja Sardoč  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2020 - 2024  732 
12.  12196  dr. Marjan Šimenc  Sociologija  Raziskovalec  2020 - 2024  539 
13.  09436  dr. Darko Štrajn  Filozofija  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2024  1.145 
14.  32315  dr. Urška Štremfel  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2020 - 2024  374 
15.  14015  dr. Valerija Vendramin  Antropologija  Raziskovalec  2020 - 2024  286 
16.  25430  dr. Maša Vidmar  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2020 - 2024  235 
17.  05737  dr. Igor Žagar Žnidaršič  Kulturologija  Raziskovalec  2020 - 2024  952 
18.  24441  dr. Janja Žmavc  Jezikoslovje  Vodja  2020 - 2024  316 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0553  Pedagoški inštitut  Ljubljana  5051614000  7.036 
Povzetek
Program »Edukacijske raziskave« se nadaljuje iz prejšnjih štirih raziskovalnih obdobij (od leta 1999 dalje). Ker samo področje edukacije postaja vedno bolj raznoliko in heterogeno, ga je tudi raziskovati potrebno izhajajoč iz prepleta različnih ved in različnih konceptualnih izhodišč. Kot temeljno značilnost program “Edukacijske raziskave” zato ohranja disciplinarno heterogenost v pojmovanju in raziskovanju edukacije. Program obsega interdisciplinarno povezane raziskave vzgoje in izobraževanja, v razponu od temeljnih do aplikativnih in empiričnih raziskav, na družboslovnih in humanističnih področjih, kot so pedagogika, filozofija, sociologija, psihologija, jezikovne vede, antropologija, politologija… s poddisciplinami (sociologija izobraževanja, filozofija vzgoje, psihologija učenja itd.). Prvi cilj programa je, seveda, čimbolj sistematično razvijanje edukacijskih in hkrati tistih temeljnih ved, ki so vključene v program in katerih neposredni predmet preučevanja sta vzgoja in izobraževanje. Drugi cilj, ki je sploh pogoj za uresničitev prvega, in ima v vse hitreje spreminjajočem se svetu vedno večjo težo, pa je kontinuirana in koherentna produkcija novih znanstvenih spoznanj o aktualnih in relevantnih problematikah (od globalizacije, neoliberalizma, pravičnosti in meritokracije, pluralizma vrednot, krize univerze, učinkovitosti šolskih sistemov, državljanske in moralne vzgoje, nasilja v šolah, učnih dosežkov, neenakosti spolov, socialnih in čustvenih kompetenc, pa do načina diskurzivne strukturacije učnih gradiv). Ker imajo ta spoznanja izjemen pomen tako za teorijo kot za sistemsko urejanje vzgoje in izobraževanja ter za vzgojno in izobraževalno prakso od vrtca do univerze, bodo ti ključni problemi sodobne vzgoje in izobraževanja v okviru raziskovalnega programa osrednji predmet interdisciplinarnega raziskovanja in refleksije v presekih z različnimi (pedagoškimi, filozofskimi, politološkimi, sociološkimi, antropološkimi, lingvističnimi, epistemološkimi, psihološkimi itd.) teorijami. Delo v programu, ki je jedro raziskovalnega dela Pedagoškega inštituta, se kritično navezuje tudi na vrsto aplikativnih in empiričnih raziskav, evalvacij ipd., ki jih Pedagoški inštitut izvaja v Sloveniji ter v mednarodnih projektih – zlasti v raziskavah asociacij IEA in OECD.
Pomen za razvoj znanosti
V epistemološko podprti sintezi se je kot prevladujoči »model« razvijanja družboslovja in s tem tudi edukacijskih ved uveljavil pluralizem parcialnih teorij, ki vsaka zase ne pretendirajo na zaobseganje celote, še manj pa, da bi jo določile s kakršnimkoli monističnim principom. To teoretsko ozadje je skupaj z vse kompleksnejšimi problemi družbe (ki prehaja iz industrijske v postindustrijsko, ta v informacijsko družbo, ta pa v fazo tim. »ubiquitous computing«), z eksplozivnim razvojem izobraževanja, še zlasti v šestdesetih letih, ustvarilo ugodna tla za skokovit razvoj edukacijskih raziskovanj. Raziskave procesov učenja, spoznavanja in družbene distribucije znanja še vedno predstavljajo eno najhitreje rastočih področij družboslovnega (in humanističnega) raziskovanja. Razdeljene so na več disciplin, na spoznavne vede, lingvistiko, antropologijo, edukacijske vede, epistemologijo in sociologijo. Ob hitrem prodoru ved, ki se ukvarjajo z vlogo nevrološkega razumevanja možganov in informacijskih tehnologij pri ustvarjanju znanja, je ključen pomen omenjenih raziskav v tem, da poglabljajo vednost o vlogi, ki jo imajo pri ustvarjanju znanja človeški intelekt, ustanove, kulture in družbe. V prihodnjem razvoju znanosti bodo imele zlasti interdisciplinarne raziskave človeškega intelekta in družbene posredovanosti znanja izjemno mesto, saj bo naraščala potreba po kritični refleksiji informacijskih sistemov.  Zato vidimo znanstveni prispevek programa Edukacijske vede zlasti v profilu interdisciplinarnosti, ki preči več teoretskih polj in črpa iz tistih tokov in pristopov, ki omogočajo različne osvetlitve in zamejitve za edukacijo relevantnih problematik, s tem pa razvijanje nalogi primerne metodologije.  V luči avtonomnega razvoja posameznih disciplin raziskovalni program vpliva tudi na razvoj relevantnih področij znanosti oziroma strok, saj z inovativnimi kombinacijami teoretskega in empiričnega pristopa pomaga oblikovati konceptualni aparat, ki primerno reflektira edukacijske probleme in izsledke pomaga posredovati v prakso (bodisi kot znanstveno diseminacijo bodisi kot smernice za spremembe izobraževalnih programov). Znanstveni vpliv je razviden tudi v razvijanju in nadgradnji dosedanjega raziskovanja tematik, ki se v slovenskem prostoru - v kontinuirani obliki in zastavljene na takšen način - preučujejo zgolj v oviru programa Edukacijske raziskave (npr. moralna vzgoja in didaktika etike, državljanska vzgoja, mednarodne raziskave znanja; retorika, argumentacija, spol v edukaciji, inovativni modeli spodbujanja celostnega razvoja), in kot takšne predstavljajo ključen doprinos k zapolnjevanju raziskovalne praznine na omenjenih področjih v Sloveniji. Program s tem pomembno prispeva tudi k razvoju slovenske znanstvene terminologije. K širjenju (slovenske) znanstvene odličnosti v programu prispevamo tudi z odmevnimi objavami v visoko indeksiranih revijah oz. pri mednarodno uglednih založbah, z intenzivnim sodelovanjem v že vzpostavljenih in novih mednarodnih znanstvenih povezavah (npr. mednarodni raziskovalni projekti, vabljena predavanja, gostujoča raziskovanja, mednarodne znanstvene asociacije) in z rednimi udeležbami na relevantnih mednarodnih znanstvenih konferencah. Poleg tega kritično analiziramo tudi družbene pogoje za znanstveno delo (način in obseg financiranja) in evalvacijo raziskovalnega dela (kriteriji ocenjevanja itd.), saj pomembno vplivajo na raziskovanje in širitev znanstvenih spoznanj v mednarodnem in domačem prostoru.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati interdisciplinarnega raziskovanja v programu Edukacijske raziskave lahko najbolj vplivajo na razvoj slovenskega izobraževalnega sistema, prek njegovega spreminjanja pa posredno tudi na nekatere druge družbene podsisteme in na širše razumljeni družbeni razvoj. Predvsem pa rezultati prispevajo h kritični refleksiji in deloma tudi k uresničitvi dveh ciljev: prvič, v EU sprejetega, a še zdaleč ne udejanjenega cilja, da morajo države članice postati na znanju temelječe družbe; in drugič, k hitrejšemu povečevanju družbene enakosti in blaginje. Enakost možnosti v izobraževanju je namreč ključnega pomena za enakost možnosti v družbi, enakost možnosti pa za družbeno pravičnost. K njej lahko prispevajo tudi raziskave v tem programu (»lahko« pravimo zato, ker je implementacija raziskovalnih rezultatov vedno stvar političnih odločitev). Tako, denimo, lahko analiza podatkov mednarodnih raziskav znanja – ki kaže, da so dosežki otrok v znanju v nekaterih regijah pomembno nižji kot v drugih – služi šolski politiki, da uvede ukrepe, ki bodo povečali pravičnost slovenskega izobraževalnega sistema in s tem tudi družbe v celoti. Med take ukrepe gotovo sodi politika pozitivne diskriminacije ali afirmativnega ukrepanja, ki je že bila (v okviru obravnave teorij pravičnosti) in še vedno bo predmet preučevanja v tem programu. Prav tako dajejo raziskave v tem programu prepričljive argumente šolski politiki, da se odreče slepemu posnemanju tujih šolskih sistemov: da zavrne škodljive nasvete za izboljšanje učinkovitosti slovenskega šolskega sistema (npr. nasvetov ekspertov OECD, da naj se ukine podružnične šole, poveča financiranje visokega šolstva na račun osnovnošolskega) itd. Razvoj slovenske države in družbe bo v prihodnjih desetletjih močno odvisen od učinkovitosti in pravičnosti njenega izobraževalnega sistema. Edukacijski sistem lahko predstavlja tisti del družbenega, ekonomskega in kulturnega razvoja, s pomočjo katerega se ohranjajo tradicija in kulturni vrednotni obrazci, obenem pa omogoča ustrezno integrativnost družbe za doseganje lastnih ciljev. Zato je vloga programa vseskozi tesno povezana z zagotavljanjem teoretsko in empirično utemeljenih izhodišč za profesionalne in javnopolitične odločitve, povezane z edukacijo. V programu jih uresničujemo predvsem skozi (od vsakokratnih vladajočih struktur) neodvisne in tematsko raznolike: a) sintezno­analizne interpretacije bogatega nabora podatkov mednarodnih raziskav znanja in evalvacijskih študij, ter b) teoretsko in empirično podprte analize posledic globalizacije in nereflektiranega sprejemanja neoliberalnih vidikov edukacije (med drugim skozi opozarjanje na podcenjeno formativno funkcijo znanja in pomen pravičnosti v izobraževanju). S tako poglobljenimi sekundarnimi analizami podatkov, ki so kontekstualizirane z dobrim poznavanjem nacionalne problematike izobraževanja, ozaveščamo javnopolitične odločevalce o pomenu nekritičnega sprejemanja mednarodnih (neoliberalnih) vplivov pri oblikovanju nacionalnih izobraževalnih politik invstopamo v široko razpravo z deležniki o nadaljnjem razvoju nacionalnega izobraževalnega sistema, gospodarskem razvoju družbe ter ohranjanju nacionalne suverenosti in identitete. Zlasti dognanja in rezultati v okviru preučevanja državljanske vzgoje, filozofije za otroke, retorike in argumentacije ter vloge spolov, ki so združeni v platformi za oblikovanje nediskriminatornih parametrov na področju edukacije, omogočajo uresničevanje človekovih pravic in preseganje kulturnih stereotipov in diskriminacijskih praks.  Potrebe po nenehnem prilagajanju državljanov spremenljivim pogojem gospodarskih dvigov in padcev, program orientirajo tudi k ozaveščanju o pomenu šole kot nenehno (so)učeče se skupnosti. Inovativna znanja, usposabljanje učiteljev in razvijanje kompetenc učiteljev in učencev prispevajo k izboljševanju kakovosti v šoli, s tem pa zaposljivosti mladih ter starejših. Razvijanje čustvenih in socialnih kompetenc se povezuje z višjo učno uspešnostjo in kasneje v
Zgodovina ogledov
Priljubljeno