Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Edukacijske raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.01.00  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje   
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
S270  Družboslovje  Pedagogika in didaktika 

Koda Veda Področje
5.03  Družbene vede  Izobraževanje 
Ključne besede
pedagogika, učenje, kognicija, šolstvo, evalvacija, didaktika, družba, struktura, nacionalna identiteta, filozofija vzgoje, epistemologija, etika, ideologija, enakost spolov, jezik in komunikacija, argumentacija, mednarodne raziskave v izobraževanju
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  51990  Špela Javornik  Vzgoja in izobraževanje  Mladi raziskovalec  2019  23 
2.  26529  dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2015 - 2019  509 
3.  04159  dr. Zdenko Kodelja  Vzgoja in izobraževanje  Vodja  2015 - 2019  726 
4.  28361  dr. Ana Kozina  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2015 - 2019  366 
5.  38189  Ana Mladenović  Vzgoja in izobraževanje  Mladi raziskovalec  2015 - 2019  24 
6.  51989  Tina Pivec  Psihologija  Mladi raziskovalec  2018 - 2019  75 
7.  12196  dr. Marjan Šimenc  Sociologija  Raziskovalec  2015 - 2019  532 
8.  09436  dr. Darko Štrajn  Filozofija  Raziskovalec  2015 - 2019  1.142 
9.  13247  dr. Mojca Štraus  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2015 - 2018  234 
10.  32315  dr. Urška Štremfel  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2015 - 2019  372 
11.  14015  dr. Valerija Vendramin  Antropologija  Raziskovalec  2015 - 2019  283 
12.  25430  dr. Maša Vidmar  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2017 - 2019  235 
13.  05737  dr. Igor Žagar Žnidaršič  Kulturologija  Raziskovalec  2015 - 2019  950 
14.  24441  dr. Janja Žmavc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2019  313 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0553  Pedagoški inštitut  Ljubljana  5051614000  6.980 
Povzetek
Program, ki ga opravlja deset raziskovalcev Pedagoškega inštituta, poteka na področju kompleksne tematike. V temeljnem sklopu, kjer se del raziskav odvija v avtonomnem delu posameznih raziskovalcev, gre za razvijanje ved, kot so pedagogika, filozofija, sociologija, psihologija, lingvistika, antropologija - vse s poddisciplinami in interdisciplinarnimi preseki z osrednjim področjem ("educational theory"). Pedagoški proces temelji na predstavah o tem, kaj je znanje, kako ga je mogoče pridobiti in posredovati. V okviru različnih pojmovanj bi jih lahko razdelili na dve veliki skupini. Prva skupina je osredotočena na "notranje" izvore znanja, druga na njegove "zunanje" izvore. Kljub tudi ostrim nasprotjem med pristopoma, sta oba produktivna. Filozofija vzgoje se osredinja na analizo pojmov in konceptov, teorij in tipov diskurzov edukacijskih ved. V tem polju najdemo vrsto konceptualnih izhodišč v filozofskih disciplinah, od estetike do logike in socialne filozofije. V ta sklop uvrščamo tudi kritično analizo učinkov globalizacije na vzgojo in izobraževanje. Ker šolska (kot vsaka družbena) dejavnost temelji na jezikovni rabi, si sploh ni mogoče zamisliti obravnave pedagoške prakse, ki ne bi upoštevala tudi novih dognanj na področju rabe jezika in govora. V psihološki perspektivi se osredinjamo na vzročno in podporno vlogo čustev v pedagoškem procesu. V sociološki perspektivi določamo strukturne determinante edukacije, ki opredeljujejo propulzivnost ali implozivnost razvoja vzgoje in izobraževanja v pogojih informacijske, učeče se družbe. V tem segmentu namenjamo pozornost tudi navezavam edukacijskih raziskav na ženske študije in s tem vprašanjem enakosti spolov. Drugi vidik obravnava vprašanja o vrednotah, ki naj bi jih šola prenašala. Kako vzgajati in obenem "razvijati kritično moč razsojanja", ki je prav tako eden od zakonsko zapisanih ciljev osnovne šole. Tukaj se teorija izrazito srečuje z izzivi pedagoške prakse. Posebni vidiki obravnave so: položaj otroka in status njegovih pravic v izobraževalnem procesu, urejanje pravic in dolžnosti, problematika zastopanja otroka, ko se znajde v konfliktu s šolo in starši, participacija otroka v procesih odločanja. Bolonjska deklaracija je prinesla tako odpiranje akademskega prostora kakor tudi nevarnost prehitrega, instrumentalnega in uporabniškega prilagajanja visokošolskega izobraževanja trgu delovne sile. Obravnavali bomo prednosti in nevarnosti, na katere upravičeno opozarjajo v sociologiji izobraževanja, teorijah globalizacije, razpravah o evropski dimenziji izobraževanja, razpravah o "postmodernem stanju" itn. Vse orisane točke teoretskih vidikov in smeri pa je treba razumeti v povezavi s prakso v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Delo v programu, ki je jedro raziskovalnega dela Pedagoškega inštituta, se bo navezovalo na vrsto aplikativnih in empiričnih raziskav, evalvacij ipd., ki jih Pedagoški inštitut izvaja v Sloveniji ter v mednarodnih projektih – zlasti v raziskavah asociacij IEA in OECD.
Pomen za razvoj znanosti
V epistemološko podprti sintezi se je kot prevladujoči »model« razvijanja družboslovja in s tem tudi edukacijskih ved uveljavil pluralizem parcialnih teorij, ki vsaka zase ne pretendirajo na zaobseganje celote, še manj pa, da bi jo določile s kakršnimkoli monističnim principom. To teoretsko ozadje je skupaj z vse kompleksnejšimi problemi družbe (ki prehaja iz industrijske v postindustrijsko, ta v informacijsko družbo, ta pa v fazo tim. ubiquitous computing), z eksplozivnim razvojem izobraževanja, še zlasti v šestdesetih letih, ustvarilo ugodna tla za skokovit razvoj edukacijsksih raziskovanj. Raziskave procesov učenja, spoznavanja in družbene distribucije znanja še vedno predstavljajo eno najhitreje rastočih področij družboslovnega raziskovanja. Razdeljene so na več disciplin, na spoznavne vede, lingvistiko, antropologijo, edukacijske vede, epistemologijo in sociologijo. Ob hitrem prodoru ved, ki se ukvarjajo z vlogo informacijskih tehnologij pri ustvarjanju znanja, je ključen pomen omenjenih raziskav v tem, da poglabljajo vednost o vlogi, ki jo imajo pri ustvarjanju znanja človeški intelekt, ustanove, kulture in družbe. V prihodnjem razvoju znanosti bodo imele zlasti interdisciplinarne raziskave človeškega intelekta in družbene posredovanosti znanja izjemno mesto, saj bo naraščala potreba po kritični refleksiji informacijskih sistemov. Zato vidimo prispevek programa zlasti v profilu interdisciplinarnosti, ki preči več teoretskih polj in črpa iz tistih tokov in pristopov, ki omogočajo različne osvetlitve in zamejitve za edukacijo relevantnih problematik, s tem pa razvijanje nalogi primerne metodologije. Pri tem ne pozabljamo na področje, ki je samo bližje »ne-eksaktnim« paradigmam znanja, a je njegov zgodovinski in aktualni vir, ko gre za določanje samega koncepta znanosti. Zato vidimo pomemben prispevek tudi v razvijanju filozofije vzgoje kot znanstvene discipline in posledično tudi specifične akademske discipline: etike edukacijskega raziskovanja. V luči avtonomnega razvoja posameznih disciplin bo raziskovalni program vplival tudi na razvoj relevantnih področij znanosti oziroma strok, saj bo z inovativnimi kombinacijami teoretskega in empiričnega pristopa pomagal oblikovati konceptualni aparat, ki bo primerno reflektiral edukacijske zahteve in izsledke pomagal posredovati v prakso. S tematiko enakost med spoloma se program se neposredno navezuje tudi na prioritete Evropske komisije na področju raziskovanja znotraj programa Obzorje 2020. Sicer pa bodo naši rezultati prinesli nova znanstvena spoznanja o edukaciji in omogočili prenovljen pristop k razumevanju ter razlagi edukacijskih modelov. Posebej velja to tudi za deficitarna in znanstveno marginalizirana področja edukacije, kot je npr. zgodnje zagotavljanje kakovostnih programov za ogrožene otroke.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvoj slovenske države in družbe bo v prihodnjih desetletjih močno odvisen od učinkovitosti njenega izobraževalnega sistema. V globalnem okolju bo morala razvijati lastno in tudi lokalno znanje. Za edukacijske vede to pomeni razvijanje posebne vrste lokalnega védenja, refleksije o sebi in lastni vlogi v Evropi in v svetu. Pomen našega programa je zato najbolj osredinjen na edukacijski sistem, ki se vključuje v teoretsko in empirično refleksijo skladno z njegovim pomenom v kontekstu drugih družbenih podsistemov. Edukacijski sistem lahko predstavlja tisti inovativni del družbenega, ekonomskega in kulturnega razvoja, s pomočjo katerega se ohranjajo tradicija in kulturni vrednotni obrazci in ki omogoča ustrezno integracijo družbe za doseganje lastnih ciljev. Zato je vloga programa vseskozi tesno povezana z zagotavljanjem teoretsko in empirično utemeljenih izhodišč za profesionalne in javnopolitične odločitve, povezane z edukacijo. V programu jih uresničujemo skozi (od vsakokratnih vladajočih struktur) neodvisne in tematsko raznolike: a) sintezno-analizne interpretacije bogatega nabora podatkov mednarodnih raziskav znanja in evalvacijskih študij, ter b) teoretsko in empirično podprte analize posledic globalizacije in nereflektiranega sprejemanja neoliberalnih vidikov edukacije (med drugim skozi opozarjanje na podcenjeno formativno funkcijo znanja in pomen pravičnosti v izobraževanju). Na ta način vstopamo v široko razpravo z deležniki o nadaljnjem razvoju nacionalnega izobraževalnega sistema ter ohranjanja nacionalne suverenosti in identitete. Zlasti dognanja in rezultati, združeni v platformi za oblikovanje nediskriminatornih parametrov na področju edukacije, omogočajo uresničevanje človekovih pravic in preseganje kulturnih stereotipov in diskriminacijskih praks. Potrebe po nenehnem prilagajanju državljanov spremenljivim pogojem gospodarskih dvigov in padcev, program orientirajo tudi k ozaveščanju o pomenu šole kot nenehno (so)učeče se skupnosti. Inovativna znanja, usposabljanje učiteljev in razvijanje kompetenc učencev prispevajo k izboljševanju kakovosti v šoli in zaposljivosti mladih ter starejših. Z oblikovanjem kvalitetnih programov in pogojev za enakopravno vključevanje marginaliziranih populacij (npr. romskih in socialno ogroženih otrok) v vzgojo in izobraževanje, lahko rešujemo dolgoročno probleme neizobraženosti in s tem povezane nezaposlenosti takih populacij. Povezovanje z mednarodnimi (raziskovalnimi in drugimi) organizacijami pri uresničevanju programa in predstavljanje raziskovalnih dosežkov na mednarodnih znanstvenih konferencah omogoča tako mreženje raziskovalcev in najnovejših spoznanj na raziskovanih področjih kot tudi promocijo države. Posredni in neposredni učinki programa so vidni v delokrogu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, deloma tudi drugih ministrstev (za delo, zunanje zadeve, kultura…), in v lokalnih skupnostih, ki jih zadevajo nasledki raziskovanja družbene reprodukcije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno