Projekti / Programi
Analiza dela, izobraževanja in zaposlovanja
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S212 |
Družboslovje |
Sociologija dela, sociologija podjetij |
| S189 |
Družboslovje |
Organizacijske vede |
Delo, Organizacija, Izobraževanje, Zaposlovanje, Industrijski odnosi
Raziskovalci (15)
Organizacije (1)
Povzetek
Program je usmerjen na socialne vidike trga delovne sile. Povpraševalno stran zajemamo skozi delo, tako neformalno kot formalno. Zanimajo nas struktura dela (vrste, panoge, področja, stopnja zahtevnosti, poklici), spremembe v strukturi dela (fleksibilizacija, redistribucija, redefinicija, povečevanje stopnje zahtevnosti, individualizacija in timsko delo) ter dejavniki navedenih sprememb (tehnološki razvoj, gospodarska gibanja, globalizacija gospodarstva, spremembe v organizaciji in lastništvu podjetij). Ponudbeno stran zajemamo skozi demografska gibanja, migracije, delovni čas in zlasti skozi izobraževanje, kot temeljni dejavnik kakovosti ponudbe delovne sile. Srečevanje med ponudbo in povpraševanjem opredelimo kot zaposlovanje. Pri tem analiziramo poti, postopke in politiko zaposlovanja ter izide, ki se kažejo v bolj ali manj usklajenem razmerju med ponudbo in povpraševanje, oziroma v raznih vrstah brezposelnosti, v socialni izključenosti, pomanjkanju ustreznih delavcev, poklicnih in organizacijskih karierah, usklajenostjo med delovnim in družinskim ževljenjem, izrabo prostega časa in podobnim. V posebnem segmentu je predlagani raziskovalni program osredotočen na dolgoročnejše sistematično proučevanje vpliva pričakovanih sprememb sistema industrijskih odnosov na uspešnost organizacij v Sloveniji. Po spoznanjih organizacijske teorije (utemeljenih na empiričnih primerjavah med različnimi državami), določen tip socialnega kapitala povzroča določen način strukturiranja organizacij. Želimo identificirati tip(e) socialnega kapitala, ter ustrezne tipe strukturiranja organizacij, ki prevladuje(jo) v Sloveniji. Želimo ugotavljati kongruenčnost oziroma medsebojno ujemanje slovenskih tipov socialnega kapitala in novih nadnacionalno determiniranih tipov regulacij industrijskih odnosov. Ali bodo nadnacionalno determinirane regulacije industrijskih odnosov spodbujale, ali pa ovirale razvoj specifičnih oblik socialnega kapitala na Slovenskem? In posledično: kakšen bo vpliv teh regulacij na uspešnost oziroma preživetje obstoječih organizacij v Sloveniji?Program vključuje vse temeljne vidike raziskovanja: pridobivanje podatkov in oblikovanje podatkovnih baz, kontinuirane in enkratne analize, izdelavo napovedi, oblikovanje predlogov programov in ukrepov za reguliranje zaposlovanja ter evalvacije politike izobraževanja in zaposlovanja. Raziskovanje poteka na štirih ravneh: na ravni posameznikov in socialnih skupin, organizacij, države in njenih regij ter na mednarodni ravni.
Pomen za razvoj znanosti
Področja dela, izobraževanja in zaposlovanja, zlasti pa problematika, ki se pojavlja na presečiščih teh področij prihaja vse bolj v ospredje sociološkega in širšega socialnega raziskovanja. Največje izzive predstavljajo hiter tehnološki razvoj, staranje prebivalstva, nastajanje mednarodnih oziroma globalnih trgov delovne sile, trajno pomanjkanje dela in brezposelnost, naraščajoča neskladja med sfero dela in izobraževanja, vse bolj trajne reforme izobraževanja, oblikovanje nadnacionalnih politik zaposlovanja in izobraževanja in podobno. V raziskovanje teh problemov usmerjajo vse več sredstev tako nacionalne države, kakor tudi mednarodne organizacije, kot so Evropska unija, MOD in OECD. Za raziskovanje te problematike nastajajo vedno novi instituti in mednarodne mreže. Pričakujemo, da bo omogočilo dolgoročnejše delo na programu širitev spoznanj o značilnosti socialnega kapitala in temu ustreznih organizacijskih struktur na Slovenskem, kar bi lahko bil relevanten komparativen prispevek znanosti na področju omenjenih disciplin.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija se sooča z vsemi izzivi, ki so značilni za mednarodno raven. Gospodarstvo se hitro prestrukturira in prilagaja mednarodnim zahtevam, pospešeno se pripravlja za vključitev v Evropsko unijo, prebivalstvo se stara, področji zaposlovanja in izobraževanja doživljata temeljite reforme, hkrati pa ostajata problem brezposelnosti, posebej strukturne, in problem neustrezne usposobljenosti oziroma kakovosti človeških virov, ki so nosilci razvojnih sprememb, trajno prisotna. Slovenija nima ne raziskovalne organizacije niti posebne raziskovalne skupine, ki bi se celovito in kontinuirano ukvarjala z navedeno problematiko. Posamezniki posegajo na to področje dokaj parcialno, na primer z andragoškega, ekonomskega ali socialnega vidika. Raziskovalni program omogoča tudi sistematičen vpogled ter sprotno analizo učinkov pričakovanih sprememb sistema regulacije industrijskih odnosov (kot posebne razsežnosti procesa integriranja Slovenije v EU) na dejavnike, ki močno vplivajo na organizacijsko uspešnost, znotraj tradicionalnih ekonomskih in drugih socioloških disciplin pa ponavadi ostajajo nereflektirani. Njegovi rezultati lahko služijo kot osnova za oblikovanje javnih politik, saj bodo definirali izhodišča za odločitve, katere strukture podpirati in razvijati in katere ne. Ker program povezuje nekatere dejavnike makro regulacij (širše povezovanje ekonomskih interesov) s procesi oblikovanja socialnega kapitala na mikro ravni, so njegovi potencialni uporabniki najrazličnejše, še posebej pa gospodarske organizacije. Predvidevamo, da bodo rezultati raziskave še posebej uporabni pri procesih oblikovanja razvojnih strategij.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
