Projekti / Programi
Analiza dela, izobraževanja in zaposlovanja
01. januar 2015
- 31. december 2019
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| 5.04.00 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
VoC teorija, HRM, participacija zaposlenih, trg dela, delo in zaposlitvena razmerja, kolektivna pogajanja, socialni dialog
Raziskovalci (19)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program je na splošno vpet v široko temo prehoda iz 'realnega socializma' v 'tržno gospodarstvo', ki se prekriva s procesi evropeizacije 'post-komunističnih' družb in njihovega prehoda v 'post-fordizem'. Izhodiščni konceptualni okvir programa je neo-institucionalna teorija v obliki, v kateri je bila definirana v knjigi Varieties of Capitalism (Hall in Soskice, 2001) ter dopolnjevana v poznejših kritikah (Crouch: 2005; Streeck in Thelen, 2005). VoC teorija v osnovi poudarja obstoj močnih in sistematičnih medsebojnih povezav oz. 'institucionalnih komplementarnosti' med sistemi socialne zaščite, temeljnimi tipi kvalifikacij in prevladujočimi tržnimi strategijami podjetij. Tovrstno 'institucionalno komplementarnost' je povzela s konceptom blaginjski produkcijski režim (BPR) (Estevez-Abe, Iversen in Soskice, 2001; Iversen, 2005).
Nagli politični pluralizaciji družb 'realnega socializma', ki se je sprožila ob koncu 80. in začetku 90. let, je praviloma sledil val večinoma nekonfliktnih neo-liberalnih sprememb in, temu ustrezen, val nagle rekomodifikacije dela. Rezultati teh procesov so bili – v primerjavi s (tako postopnimi kot naglimi) liberalizacijami družb demokratičnega kapitalizma, značilno bolj radikalni; bolj neo-liberalni od rezultatov neoliberalnih sprememb na zahodu.
Slovenija je bila izjema. V kapitalizem je vstopila na alternativen način. Rezultat te spremembe je bil neo-korporativizem z vsemi ustreznimi blaginjskimi oz. 'keynesianskimi' korelati (Bohle & Greskovits, 2007; 2012; Feldman, 2006). Ta sistem je v Sloveniji deloval vsaj deset let. V najnovejšem obdobju, od približno srede prejšnjega desetletja, pa potekajo na Slovenskem spremembe, ki imajo značilnosti (radikalnega) neo-liberalnega obrata.
Temeljni cilj raziskave je pojasnitev tako geneze kot najnovejšega spreminjanja slovenskega sistema v kontekstu evropskih integracij in na sploh stopnjevanja pritiskov povezanih z globalizacijskimi procesi.
Na osnovi dosedanjih raziskovalnih rezultatov, orisanega izhodišča in v okviru temeljnega cilja se bo programska skupina tudi v naslednjem obdobju osredotočila na proučevanje 'institucionalnih (ne) komplementarnosti' oz. spreminjanja blaginjskega produkcijskega režima v Sloveniji. Znotraj širokega spektra institucionalnih (ne)komplementarnosti se bo skupina ukvarjala, prvič, z ožjimi vprašanji (ne)komplementarnosti na mikro ravni (posebej med podjetji in njihovimi deležniki / družbenim okoljem); drugič, ta mikro-razmerja bo skušala povezovati s širšimi gibanji in razcepi na trgu dela (segmentacija in fleksibilizacija trga dela); in, tretjič, s strateškimi spremembami v območju interesnega (intermediarnega) organiziranja in oblikovanja javnih politik.
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina uporablja, empirično preverja in nadgrajuje koncepte neo-institucionalne teorije. Zaradi precej uspešnega razvoja Slovenije v 90. letih in najnovejših 'odzivov' sistema na (dolžniško) krizo je v mednarodnem (raziskovalnem) okolju interes za vključevanje Slovenije v primerjalne analize razmeroma velik. Ključni potencialni rezultat dela skupine je identifikacija omejitev in/ali razvojnega potenciala mehanizmov tako tradicionalne znotraj-družinske kot širše redistributivne solidarnosti znotraj majhne tranzicijske države. Znanstvena analiza primerjalnih prednosti in pomanjkljivosti dosedanjega sistema, vključno z analizo dosedanjih poskusov njegovega reformiranja, ter razumevanje posledic opazovanih sprememb na socio-ekonomski sistem lahko prispevata k razvoju novih spoznanj znotraj sociologije na sploh, posebej znotraj sociologije dela in sorodnih disciplin.
Menimo, da je interdisciplinarna sestava programske skupine in tej komplementarno bogastvo metodoloških pristopov dodatna prednost predlaganega programa, ki bo prispevala k celovitejšim znanstvenim rezultatom. Pričakujemo, da bo naša analiza prispevala znanja o socialnem in gospodarskem položaju in perspektivah različnih družbenih skupin (razredna, starostna in spolna dimenzija). Naša predhodna analiza je pokazala, kako pomembno je razumevanje po spolu specifičnih sprememb na vseh analiziranih ravneh; zato pričakujemo, da bo tudi nadaljnja analiza te razsežnosti obogatila naše znanstvene rezultate.
Pomen za razvoj Slovenije
V dosedanjem raziskovanju smo ugotavljali, da je uspešen gospodarski razvoj Slovenije potekal predvsem na podlagi naraščajoče prožnosti dela in zaposlovanja ter na podlagi večje intenzivnosti dela. Ugotovili smo, da je bil sistem do približno polovice prejšnjega desetletja sposoben uspešne adaptacije ter da ga je po letu 2008 zajela kriza, ki se kaže v naraščajočih družbenih delitvah, nasprotjih in odprtih konfliktih. Pričakujemo, da bo naše raziskovanje razmejilo učinke eksogenih in endogenih dejavnikov tega (sedanjega) 'prehodnega', kriznega stanja ter s svojimi rezultati prispevalo k identifikaciji razvojno optimalnih izhodov iz krize.
Naša analiza, ki temelji na primerjavi slovenskega razvoja s trendi in spremembami v mednarodnem prostoru bo prispevek k aplikativnim rešitvam zanimivim za ustvarjalce socialnih politik in politik na področju zaposlovanja. Glede tega bo programska skupina pridobivala in prispevala podatke v okviru sodelovanja v mednarodnih raziskovalnih mrežah in projektih (CRANET, Evropska fundacija za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev in drugi) na naslednjih področjih: spremljanje in izhod iz ekonomske krize; politike trga delovne sile; zaposlovanje mladih in spolne vrzeli pri zaposlovanju; družine v krizi; HRM in poslovna strategija; participacija zaposlenih; spremembe na področju kolektivnih pogajanj in socialnega dialoga.
Članice in člani skupine bodo znanstvene in na njih utemeljene aplikativne rezultate svojega dela posredovali v pedagoškem procesu na vseh ravneh (dodiplomski, podiplomski, doktorski študij), ter znanstveni in širši javnosti ter oblikovalcem javnih politik z objavami v znanstveni in strokovnih revijah in skozi drugo strokovno delo (udeležba v javnih diskusijah, nudenje strokovne podlage in sodelovanje pri oblikovanju in evalvaciji zakonodaje in strategij na relevantnih področij).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo
