Projekti / Programi
Analiza dela, izobraževanja in zaposlovanja
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| 5.04.00 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S212 |
Družboslovje |
Sociologija dela, sociologija podjetij |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
delo, izobraževanje, zaposlovanje, organizacija, organizacijska politika, upravljanje človeških virov, upravljanje znanja, industrijski odnosi, participacija in delavsko lastništvo, kakovost življenja, socialna ekonomija
Raziskovalci (21)
Organizacije (1)
Povzetek
Temeljni okvir raziskovanja so procesi prehoda v gospodarstvo in družbo, ki temeljita na znanju ter s tem povezano povečevanja prožnosti oblik dela, zaposlovanja, izobraževanja in zasebnega življenja usmerjenih v trajnostni socialni razvoj. Naš raziskovalni interes je analitičen v smislu ugotavljanja socialnih podlag in socialnih posledic prehoda v gospodarstvo in družbo znanja, kakor tudi razvojno projektiven v smislu iskanja ustreznih politik in upravljalskih praks, ki omogočajo navedeni prehod ter odpravljajo njegove nezaželene socialne učinke. Usmerjeni smo na makro raven s poudarkom na delovanju trga delovne sile, sistemov zaposlovanja, izobraževanja, industrijskih odnosov in socialnega partnerstva; na mikro organizacijsko raven tako dobičkonosnih kot drugih organizacij; poseben poudarek pa je dan prav medsebojnemu prepletanju in učinkovanju obeh ravni: sistemske in organizacijske.
Družbo in gospodarstvo znanja tako na makro (OECD, 2001) kot na mikro ravni (Nonaka, 1994; Wei Choo in Bontis, 2002) najpogosteje razumejo kot krožni proces ustvarjanja, prenosa in uporabe znanja.
Ustvarjanje znanja v naši programski skupini na ravni organizacij proučujemo predvsem z vidika upravljanja človeških virov, ki vodi k ustvarjanju različnih oblik intelektualnega (človeškega, inovacijskega, organizacijskega, relacijskega, socialnega) kapitala (Bontis, 2002, Nahapiet in Ghosal, 2002) kot neoprijemljivega premoženja organizacije. V tem okviru je dan poseben poudarek socialnemu kapitalu, inovativni dejavnosti in dejavnikom, ki socialno pozitivno vplivajo na delovno življenje (Webster, 2003). Na makro ravni opazujemo predvsem vprašanje patentnega varstva.
Prenos znanja na ravni organizacij zadeva vprašanja vnosa znanja s primernim kadrovanjem ter izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih izven organizacij, kakor tudi vzpostavljanje mehanizmov učeče se organizacije (Senge, 1995), pri katerih so v ospredju mehanizmi notranjega prenosa znanja, kot so povezovanje dela in učenja (Grootings idr., 2001), 'skupnosti prakse' (Hackett, 2002) in prenos dobrih praks med organizacijami. Na makro ravni prenos znanja zadeva sistem izobraževanja s posebnim poudarkom na njegovo usmerjenost na in povezanost z delom. Gre za vprašanja poklicnega in strokovnega izobraževanja, razvoja novih poklicev in poklicnih standardov, poklicnih kvalifikacij, razvoja kompetenc, izobraževanja odraslih, certificiranja znanja in podobna.
Uporaba znanja v organizacijah zadeva jedro upravljanja človeških virov, to je raznovrstne organizacijske in vodstvene strategije in prakse (Brewster idr., 2003), ki vodijo k mobilizaciji intelektualnega kapitala in delovne sile. Poudarek pri proučevanju je dan spremembam v strukturi in upravljanju organizacij pod vplivom novih tehnologij in povečevanju prožnosti, predvsem pa številnim 'mehkim dejavnikom', ki segajo od participacije na delovnem mestu, socialnih odnosov, prakse vodenja, povezovanja delovnega in ostalih področij življenja in identifikacije z organizacijo do korporativne in organizacijske identitete, internega marketinga, organizacijske kulture in poslovne etike. Na makro ravni se vprašanje uporabe znanja kaže kot vprašanje zaposlovanja, ki ga določata struktura in dinamika trga delovne sile na eni ter politika države skozi politiko zaposlovanja in prakso zavoda za zaposlovanje na drugi strani. Prav tako pomembno vlogo pa igrajo tudi drugi institucionalni aranžmaji, ki določajo socialno partnerstvo vključujoč participacijo pri odločanju, kolektivna pogajanja ter meje družbene odgovornosti organizacij, na primer zagotavljanje enakih možnosti moških in žensk.
Jedro proučevanja so torej delo, izobraževanje in zaposlovanje v Sloveniji, ki zaključuje prehod v kapitalizem ter se vključuje v proces oblikovanja razvite družbe znanja.
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina se ukvarja s široko temo prehoda v 'post-fordizem. Zaradi razmeroma uspešnega razvoja Slovenije v času tranzicije in najnovejših 'odzivov' sistema na krizo je v mednarodnem (raziskovalnem) okolju interes za slovenski razvojni obrazec razmeroma velik. Ključni potencialni rezultat dela skupine je identifikacija sistemskih in razvojnih posebnosti majhne tranzicijske države. Objavljanje raziskovalnih rezultatov – primerjalnih prednosti in pomanjkljivosti slovenskega razvojnega obrazca, lahko spodbudijo dodatni interes mednarodne raziskovalni skupnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
V dosedanjem raziskovanju smo ugotavljali, da je uspešen gospodarski razvoj Slovenije potekal predvsem na podlagi naraščajoče prožnosti dela in zaposlovanja ter na podlagi večje intenzivnosti dela. Ocenjevali smo tudi, da je za nadaljevanje uspešnega razvoja nujno spreminjanje proizvodnih in tržnih strategij ter njihovega institucionalnega okolja. Doslej je bil slovenski sistem sposoben uspešne adaptacije. Z našimi raziskavami skušamo pojasnjevati omejitve sedanje ureditve, ki se kažejo v naraščajočih družbenih delitvah, nasprotjih in konfliktih. Prav tako naj bi omogočale identifikacijo (pogojev) alternativnih razvojnih možnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
