Projekti / Programi
Analiza dela, izobraževanja in zaposlovanja
01. januar 2020
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| 5.04.00 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
VoC teorija, HRM, participacija zaposlenih, trg dela, fleksibilizcija dela, delo in zaposlitvena razmerja, industrijski odnosi, kolektivna pogajanja, socialni dialog, razvoj kompetenc, oblikovanje veščin.
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
23. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
148 |
1.877 |
1.769 |
11,95 |
| Scopus |
211 |
3.224 |
3.029 |
14,36 |
Raziskovalci (24)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program je vpet v široko temo prehoda iz 'realnega socializma' v 'tržno gospodarstvo', ki se prekriva s procesi evropeizacije 'post-komunističnih' družb in njihovega prehoda v 'post- fordizem' (Boyer: 2014). Izhodiščni konceptualni okvir programa je neo-institucionalna teorija v obliki, v kateri je definirana v VoC teoriji (Hall and Soskice, 2001) ter dopolnjevana v poznejših kritikah (Crouch: 2005; Streeck in Thelen, 2005). VoC teorija izpostavlja dva idealna tipa kapitalizma: liberalno tržno gospodarstvo (LTG) in koordinirano tržno gospodarstvo (KTG); v osnovi poudarja obstoj 'institucionalnih komplementarnosti' med sistemi socialne zaščite, temeljnimi tipi kvalifikacij in prevladujočimi tržnimi strategijami podjetij, ki se v teh dveh tipih kapitalizma medsebojno kakovostno razlikujejo. 'Institucionalno komplementarnost' je povzela v koncept blaginjski produkcijski režim (BPR) (Estevez-Abe, Iversen in Soskice, 2001; Iversen, 2005).
V terminih VoC teorije 'post-socialistične' družbe močno inklinirajo k režimu liberalnega tržnega gospodarstva. Nagli politični pluralizaciji teh družb je praviloma sledil val naglih neo-liberalnih sprememb. Rezultati teh procesov so bili – v primerjavi z liberalizacijami družb demokratičnega kapitalizma, značilno bolj radikalni; bolj neo-liberalni od rezultatov neoliberalnih sprememb na zahodu.
Slovenija je bila izjema. Zaradi posebnosti jugoslovanskega socializma je v kapitalizem vstopila na alternativen način; bila je edina ‘post-socialistična’ družba, ki jo je v zgodnjem obdobju tranzicije zaznamoval neo-korporativizem (Bohle & Greskovits, 2007; 2012; Feldman, 2006). Ta sistem je v Sloveniji deloval vsaj deset let. V najnovejšem obdobju, od približno srede prejšnjega desetletja, pa potekajo na Slovenskem spremembe, ki imajo značilnosti neo-liberalnega obrata. Te spremembe so se na Slovenskem sprožile ob vstopu v EU (2004) in evro območje (2007), v obdobju krize (2009-2013) pa so se dodatno poglobile.
Temeljni cilj raziskave je razlaga tako geneze kot najnovejšega spreminjanja slovenskega sistema v kontekstu najnovejših evropskih (dez)integracijskih procesov in na sploh stopnjevanja pritiskov povezanih z globalizacijskimi procesi.
Na osnovi dosedanjih raziskovalnih rezultatov, orisanega izhodišča in v okviru temeljnega cilja se bo programska skupina tudi v naslednjem obdobju osredotočila na proučevanje 'institucionalnih (ne) komplementarnosti' oz. spreminjanja blaginjskega produkcijskega režima v Sloveniji. Znotraj širokega spektra institucionalnih (ne)komplementarnosti se bo skupina ukvarjala, prvič, z vprašanji (ne)komplementarnosti na mikro ravni (znotraj podjetij ter med podjetji in njihovimi deležniki); drugič, ta mikro-razmerja bo skušala povezovati s širšimi gibanji in razcepi na trgu dela (fleksibilizacija in segmentacija); in, tretjič, s strateškimi spremembami v območju interesnega (intermediarnega) organiziranja in oblikovanja javnih politik.
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina uporablja, empirično preverja in nadgrajuje koncepte neo-institucionalne teorije. Zaradi precej uspešnega razvoja Slovenije v 90. letih in najnovejših 'odzivov' sistema na (dolžniško) krizo je v mednarodnem (raziskovalnem) okolju interes za vključevanje Slovenije v primerjalne analize razmeroma velik. Ključni potencialni rezultat dela skupine je identifikacija omejitev in/ali razvojnega potenciala mehanizmov tako tradicionalne znotraj-družinske kot širše redistributivne solidarnosti znotraj majhne tranzicijske države. Znanstvena analiza primerjalnih prednosti in pomanjkljivosti dosedanjega sistema, vključno z analizo dosedanjih poskusov njegovega reformiranja, ter razumevanje posledic opazovanih sprememb na socio-ekonomski sistem lahko prispevata k razvoju novih spoznanj znotraj sociologije na sploh, posebej znotraj sociologije dela in sorodnih disciplin.
Menimo, da je interdisciplinarna sestava programske skupine in tej komplementarno bogastvo metodoloških pristopov dodatna prednost predlaganega programa, ki bo prispevala k celovitejšim znanstvenim rezultatom. Pričakujemo, da bo naša analiza prispevala znanja o socialnem in gospodarskem položaju in perspektivah različnih družbenih skupin (razredna, starostna in spolna dimenzija). Naša predhodna analiza je pokazala, kako pomembno je razumevanje po spolu specifičnih sprememb na vseh analiziranih ravneh; zato pričakujemo, da bo tudi nadaljnja analiza te razsežnosti obogatila naše znanstvene rezultate.
Pomen za razvoj Slovenije
V dosedanjem raziskovanju smo ugotavljali, da je gospodarski razvoj Slovenije potekal predvsem na podlagi naraščajoče prožnosti dela in zaposlovanja ter na podlagi večje intenzivnosti dela. Ugotovili smo, da je bil sistem do približno polovice prejšnjega desetletja sposoben uspešne adaptacije ter da ga je po letu 2008 zajela kriza, ki se je kazala v naraščajočih družbenih delitvah, nasprotjih in odprtih konfliktih. Člani programske skupine raziskujejo (spreminjajoče se) vplive endogenih in eksogenih dejavnikov na spremembe sistema zaposlovanja in zaposlitvenih razmerij v Sloveniji ter prispevajo k identifikaciji sprememb tega sistema, ki so razvojno optimalne.
Naša analiza, ki temelji na primerjavi slovenskega razvoja s trendi in spremembami v mednarodnem prostoru prispeva k aplikativnim rešitvam zanimivim za ustvarjalce socialnih politik in politik na področju zaposlovanja. Glede tega programska skupina pridobiva in prispeva podatke v okviru sodelovanja v mednarodnih raziskovalnih mrežah in projektih (CRANET, Evropska fundacija za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev in drugi) na naslednjih področjih: HRM in poslovne strategije; kolektivna delovna razmerja; politike trga delovne sile v po-kriznem obdobju; zaposlovanje mladih in spolne vrzeli pri zaposlovanju; družine v krizi; spremembe na področju kolektivnih pogajanj in socialnega dialoga.
Članice in člani skupine posredujejo znanstvene in na njih utemeljene aplikativne rezultate svojega dela v pedagoškem procesu s študenti na vseh ravneh (dodiplomski, podiplomski, doktorski študij), strokovni in širši javnosti z objavami v znanstvenih in strokovnih revijah in tudi skozi drugo strokovno delo (udeležba v javnih diskusijah, nudenje strokovne podlage in sodelovanje pri oblikovanju in evalvaciji zakonodaje in strategij na relevantnih področjih).
