Projekti / Programi
Analiza dela, izobraževanja in zaposlovanja
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| 5.04.00 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S212 |
Družboslovje |
Sociologija dela, sociologija podjetij |
delo, izobraževanje, zaposlovanje, organizacija, organizacijska politika, upravljanje človeških virov, upravljanje znanja, industrijski odnosi, participacija in delavsko lastništvo, kakovost življenja, socialna ekonomija
Raziskovalci (16)
Organizacije (1)
Povzetek
Temeljni okvir raziskovanja so procesi prehoda v gospodarstvo in družbo, ki temeljita na znanju ter s tem povezano povečevanja prožnosti oblik dela, zaposlovanja, izobraževanja in zasebnega življenja usmerjenih v trajnostni socialni razvoj. Naš raziskovalni interes je analitičen v smislu ugotavljanja socialnih podlag in socialnih posledic prehoda v gospodarstvo in družbo znanja, kakor tudi razvojno projektiven v smislu iskanja ustreznih politik in upravljalskih praks, ki omogočajo navedeni prehod ter odpravljajo njegove nezaželene socialne učinke. Usmerjeni smo na makro raven s poudarkom na delovanju trga delovne sile, sistemov zaposlovanja, izobraževanja, industrijskih odnosov in socialnega partnerstva; na mikro organizacijsko raven tako dobičkonosnih kot drugih organizacij; poseben poudarek pa je dan prav medsebojnemu prepletanju in učinkovanju obeh ravni: sistemske in organizacijske.
Družbo in gospodarstvo znanja tako na makro (OECD, 2001) kot na mikro ravni (Nonaka, 1994; Wei Choo in Bontis, 2002) najpogosteje razumejo kot krožni proces ustvarjanja, prenosa in uporabe znanja.
Ustvarjanje znanja v naši programski skupini na ravni organizacij proučujemo predvsem z vidika upravljanja človeških virov, ki vodi k ustvarjanju različnih oblik intelektualnega (človeškega, inovacijskega, organizacijskega, relacijskega, socialnega) kapitala (Bontis, 2002, Nahapiet in Ghosal, 2002) kot neoprijemljivega premoženja organizacije. V tem okviru je dan poseben poudarek socialnemu kapitalu, inovativni dejavnosti in dejavnikom, ki socialno pozitivno vplivajo na delovno življenje (Webster, 2003). Na makro ravni opazujemo predvsem vprašanje patentnega varstva.
Prenos znanja na ravni organizacij zadeva vprašanja vnosa znanja s primernim kadrovanjem ter izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih izven organizacij, kakor tudi vzpostavljanje mehanizmov učeče se organizacije (Senge, 1995), pri katerih so v ospredju mehanizmi notranjega prenosa znanja, kot so povezovanje dela in učenja (Grootings idr., 2001), 'skupnosti prakse' (Hackett, 2002) in prenos dobrih praks med organizacijami. Na makro ravni prenos znanja zadeva sistem izobraževanja s posebnim poudarkom na njegovo usmerjenost na in povezanost z delom. Gre za vprašanja poklicnega in strokovnega izobraževanja, razvoja novih poklicev in poklicnih standardov, poklicnih kvalifikacij, razvoja kompetenc, izobraževanja odraslih, certificiranja znanja in podobna.
Uporaba znanja v organizacijah zadeva jedro upravljanja človeških virov, to je raznovrstne organizacijske in vodstvene strategije in prakse (Brewster idr., 2003), ki vodijo k mobilizaciji intelektualnega kapitala in delovne sile. Poudarek pri proučevanju je dan spremembam v strukturi in upravljanju organizacij pod vplivom novih tehnologij in povečevanju prožnosti, predvsem pa številnim 'mehkim dejavnikom', ki segajo od participacije na delovnem mestu, socialnih odnosov, prakse vodenja, povezovanja delovnega in ostalih področij življenja in identifikacije z organizacijo do korporativne in organizacijske identitete, internega marketinga, organizacijske kulture in poslovne etike. Na makro ravni se vprašanje uporabe znanja kaže kot vprašanje zaposlovanja, ki ga določata struktura in dinamika trga delovne sile na eni ter politika države skozi politiko zaposlovanja in prakso zavoda za zaposlovanje na drugi strani. Prav tako pomembno vlogo pa igrajo tudi drugi institucionalni aranžmaji, ki določajo socialno partnerstvo vključujoč participacijo pri odločanju, kolektivna pogajanja ter meje družbene odgovornosti organizacij, na primer zagotavljanje enakih možnosti moških in žensk.
Jedro proučevanja so torej delo, izobraževanje in zaposlovanje v Sloveniji, ki zaključuje prehod v kapitalizem ter se vključuje v proces oblikovanja razvite družbe znanja.
Pomen za razvoj znanosti
V dosedanjem raziskovanju smo ugotavljali, da je uspešen gospodarski razvoj v Sloveniji potekal predvsem na podlagi naraščajoče prožnosti dela in zaposlovanja ter na podlagi večje intenzivnosti dela. Ocenjevali smo tudi, da je za nadaljevanje uspešnega razvoja nujna sprememba razvojne paradigme oziroma proizvodnih in tržnih strategij ter temu ustreznega oblikovanja kvalifikacij. Doslej je bil proizvodno blaginjski režim sposoben uspešne adaptacije. Naše raziskovanje je delno odgovorilo na vprašanje omejitev sedanje urediteve, ki se kažejo v naraščajočih družbenih delitvah, nasprotjih in konfliktih. Prav tako je pokazalo alternativne razvojne možnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Na temelju raziskav, ugotavljamo, da je za slovenske organizacije značilen šibek model upravljanja človeških virov, v katerem prevladuje izrazita usmerjenost organizacij na notranje trge delovne sile. To pomeni, da pri kadrovanju dajejo prednost kadrom iz lastnih organizacij, da se trudijo kadre zadržati in ohranjati delovna mesta ter, da malo uporabljajo kadrovske storitve zunanjih agencij. Na drugi strani pa je zanje značilna relativno nizka prožnost zaposlovanja (nizka fluktuacija zaposlenih in nizek delež zaposlenih, ki so prostorsko ali časovno fleksibilni). Kjer pa se prožnost povečuje, so v ospredju tako imenovane neprijazne oblike povezane z intenzifikacijo dela in negotovostjo zaposlitve (delo za vikend in v izmenah, nadure, začasno oziroma priložnostno delo in delo za določen čas). Manj pa organizacije uporabljajo zaposlenim in družinam prijazne oblike, kot so letni obseg dela, skrajšani delovni čas, delitev delovnih mest, fleksibilni delovni čas, delo na domu in delo na daljavo. Skupina, ki jo tak pristop še posebej prizadene, so mladi, kar bi lahko šteli kot 'neslaven' prispevek slovenskih organizacij k načeti socialni in demografski reprodukciji in k nadaljnji dualizaciji ter segmentaciji trga delovne sile v Sloveniji. Tega ne morejo nadomestiti razmeroma redki programi organizacij za uravnoteženje delovnega in družinskega življenja, niti programi javnih služb. Ob tem lahko ugotovimo tudi to, da obstaja realno tveganje, da postane socialna politika podrejena potrebam trga delovne sile, s čimer bi izgubila svojo ključno, proaktivno vlogo pri razvoju družbe znanja, kjer je dostopnost znanja vsem, pod enakimi pogoji, nujni predpogoj za socialno vključenost in družbeno kohezivnost.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
