Projekti / Programi
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P175 |
Naravoslovno-matematične vede |
Informatika, teorija sistemov |
| P170 |
Naravoslovno-matematične vede |
Računalništvo, numerična analiza, sistemi, kontrola |
| P176 |
Naravoslovno-matematične vede |
Umetna inteligenca |
| T120 |
Tehnološke vede |
Sistemsko inženirstvo, računalniška tehnologija |
| P160 |
Naravoslovno-matematične vede |
Statistika, operacijsko raziskovanje, programiranje, aktuarska matematika |
informatika, računalništvo, razvoj informacijskih sistemov, inteligentni sistemi, podatkovne baze, programska oprema, sistemi kakovosti, metodologije razvoja, prenova poslovnih sistemov, metode komuniciranja, sistemi v realnem času, operacijske raziskave
Raziskovalci (20)
Organizacije (1)
Povzetek
Predlagani raziskovalni program obsega več medsebojno povezanih sklopov in sicer: metodološke osnove razvoja informacijskih sistemov in pripadajočih podatkovnih baz ter skladišč, strategije zagotavljanja kakovosti, snovanje inteligentnih sistemov in gradnjo sistemov v realnem času. Raziskovalno delo bo usmerjeno v iskanje novih in učinkovitejših tehnik, metod in metodologij modeliranja poslovnih procesov, snovanja informacijskih sistemov in razvoja ustrezne programske opreme - s poudarkom na objektnem in komponentnem razvoju ter usmeritvijo v kontekstno odvisno obnašanje oz. subjektivnostni pristop. Ena izmed temeljnih pomanjkljivosti informacijskega inženirstva je pomanjkanje metodološke infrastrukture za ponovno uporabo v vseh fazah gradnje IS, zato bomo raziskali možnosti formalizacije ponovne uporabe na višjih stopnjah abstrakcije, torej na nivoju idej, konkretiziranih v obliki vzorcev, ogrodij poslovnih objektov, hevrističnih načel in komponent. Zagotoviti je potrebno tudi teoretično osnovo za uveljavitev repozitorijev komponent. Sodobni IS zahtevajo nove tehnike in pristope k snovanju grafičnih uporabniških vmesnikov, nove strategije gradnje večnivojskih arhitektur ter ustrezne pristope k skladiščenju in upravljanju nad podatki (npr. aktivne podatkovne baze, objektna podatkobna skladišča ipd.). Raziskali bomo tudi področje upravljanja transakcij, aplikacijskih strežnikov in OTM (Object Transaction Monitors) ter ovrednotili performačne značilnosti različnih porazdeljenih arhitektur. Uspešen vstop v informacijsko družbo pogojuje raziskave glede objektnega spleta, varnostnih mehanizmov, zahteva pa tudi definiranje učinkovitih strategij za integracijo sodobnih tehnologij z obstoječimi sistemi. Predmet raziskav bo tudi omrežno računalništvo, ki predstavlja osnovo za elektronsko poslovanje. Slednje je tesno povezano s prenovo poslovnih sistemov, tako z namenom vzpostavitve učinkovitih sistemov kakovosti kot tudi mehanizmov za upravljanje z znanjem. Nadaljevali bomo z raziskavami na področju definiranja novih pristopov k uvajanju sistemov kakovosti za informacijsko dejavnost ter definirali formalne metode za modeliranje softverskih procesov. Posebna pozornost bo namenjena kvantitativnemu (metrike!) vrednotenju učinkovitosti softverskih procesov ter novim tehnikam verificiranja in validacije porazdeljenih objektnih sistemov, oblikovanih znotraj postopnega (iterativno-inkrementalnega) razvojnega procesa. V sklopu raziskav na področju inteligentnih sistemov za podporo učinkovitejšega vodenja softverskih projektov in njihove uporabe v industrijskih procesih bomo pozornost posvetili razvoju novih metod, temelječih na principih mehke logike, inteligentnih agentov, operacijskih raziskav in umetne inteligence. Definirali bomo nove mehanizme za formalizacijo in vključitev ekspertnih znanj kot integralnega dela informacijske podpore. Raziskave na področju snovanja sistemov v realnem času bodo zajele naslednja področja: analizo zahtev ter snovanje arhitektur vgrajenih sistemov, zasnovo jedra operacijskega sistema za delovanje v realnem času ter podporo visokim programskim jezikom, specifikacijo lastnosti visokih programskih jezikov in nadgradnja obstoječega prevajalnika, orodja za snovanje vgrajenih sistemov, grafično snovanje aplikacij, njihovo verifikacijo in validacijo.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave omenjenih področij so zelo aktualne, saj zahteva prehod v informacijsko družbo vzpostavitev učinkovite informacijske podpore, temelječe na novih spoznanjih in dognanjih. Rezultati raziskav - nove metode za izgradnjo IS in vgrajenih sistemov bodo prispevale k višji kakovosti, učinkovitosti in zmogljivosti komponentno zasnovanih omrežnih informacijskih sistemov. Postavljeni bodo temelji novih - avtomatiziranih in formaliziranih pristopov k ponovni uporabi tudi na višjih nivojih abstrakcije. Definirani bodo mehanizmi za izgradnjo učinkovitih arhitektur porazdeljenih objektnih sistemov ter nova ogrodja za zagotavljanje kakovosti razvoja IS s poudarkom na integraciji različnih vidikov sistema kakovosti na osnovi empiričnih podatkov. Predlagane raziskave predstavljajo predpogoj za doseganje najvišjih zmožnostno-zrelostnih nivojev SEI modela, saj bo vzpostavljena infrastruktura za kvantitativno upravljanje sofverskih procesov in upravljanje znanja.Pri varnostno-kritičnih aplikacijah pa je najpomembnejša integriteta sistema. Ta je v sistemih v realnem času odvisna ne le od funkcionalne, temveč tudi časovne pravilnosti njihovega delovanja. Na osnovi znanstvenih raziskav sistemov iz te domene bomo postavili smernice in praktično zasnovali prototipe vgrajenih sistemov, katerih razvoj bomo podprli s sodobnimi paradigmami od specifikacij, snovanja, do verifikacije in validacije.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskav bodo omogočali dvig zrelosti in kakovosti procesov razvoja in vzdrževanja v slovenskih podjetjih, katerih poglavitna ali stanska dejavnost je razvoj programske opreme. Ob tem bo možno metodologije in orodja prilagoditi tudi potrebam in značilnostim slovenskega okolja. Zaradi prehoda na elektronsko poslovanje lahko v Sloveniji v naslednjem obdobju pričakujemo znatno povečanje potreb po znanju in informacijah o najnovejših pristopih k izgradnji infrastrukture za omrežno računalništvo, vključno z razvojem komponentno zasnovih aplikacij, ki bodo zagotavljale varno poslovanje. Intenzivirale se bodo aktivnosti na področju izgradnje poslovodnih informacijskih sistemov kot tudi na področju računalniško podprte integrirane proizvodnje, njihova uspešnost pa je pogojena z uporabo ustreznih pristopov k skladiščenju podatkov in upravljanjem z znanjem. V letih razvojne stagnacije se je iz slovenskih proizvodnih podjetij izgubilo veliko strokovnega znanja. Ob pričakovanju intenzivnejšega razvoja želimo z našim praktičnim prispevkom k snovanju krmilnih sistemov pripomoči k bolj konsistentnemu pristopu k snovanju sodobnejše proizvodnje.Ker se raziskave nanašajo na nova in relativno mlada področja, bodo rezultati raziskav neposredno prispevali tudi k bogatenju slovenske strokovne terminologije na obravnavanih področjih. Raziskovalna skupina bo namreč svoja spoznanja, dosežke in rezultate sproti posredovala v prakso oz. z njimi seznanjala slovenska podjetja ne le na strokovnih srečanjih in konferencah, temveč tudi skozi že vzpostavljene in uveljavljene mehanizme za prenos in širjenje znanj kot sta npr. center znanja COT (Center za objektno tehnologijo) in omrežje za izboljšanje procesa razvoja programske opreme (SPIN).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
