Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Informacijski sistemi

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.07.00  Tehnika  Računalništvo in informatika   
5.13.00  Družboslovje  Informacijska znanost in bibliotekarstvo   

Koda Veda Področje
P175  Naravoslovno-matematične vede  Informatika, teorija sistemov 

Koda Veda Področje
1.02  Naravoslovne vede  Računalništvo in informatika 
5.08  Družbene vede  Mediji in komunikacije 
Ključne besede
informacijski sistemi, obvladovanje kompleksnosti, zagotavljanje kakovosti, arhitekture IS, sodobni pristopi k razvoju IS, programsko inženirstvo, upravljanje procesov, inteligentni sistemi, informacijska varnost, programske metrike, modeli vrednotenja kakovosti, uporabniška izkušnja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
15.464,88
A''
2.377,45
A'
5.970,2
A1/2
8.613,9
CI10
11.092
CImax
926
h10
45
A1
52,33
A3
33,31
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 01. junij 2023; A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  528  7.546  7.012  13,28 
Scopus  887  12.837  11.787  13,29 
Raziskovalci (35)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  35512  dr. Tina Beranič  Tehnika  Raziskovalec  2018 - 2023  122 
2.  18848  dr. Boštjan Brumen  Tehnika  Raziskovalec  2018 - 2023  360 
3.  55904  Ivona Colakovic  Tehnika  Mladi raziskovalec  2021 - 2023 
4.  09796  dr. Matjaž Colnarič  Tehnika  Raziskovalec  2018 - 2022  355 
5.  54806  Špela Čučko  Tehnika  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  11 
6.  09449  dr. Marjan Družovec  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2018 - 2019  416 
7.  38800  dr. Iztok Fister ml.  Tehnika  Raziskovalec  2018 - 2023  364 
8.  11064  dr. Marjan Heričko  Tehnika  Vodja  2018 - 2023  896 
9.  53588  Tjaša Heričko  Tehnika  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  18 
10.  25426  dr. Marko Holbl  Tehnika  Raziskovalec  2018 - 2023  481 
11.  34012  dr. Gregor Jošt  Tehnika  Raziskovalec  2019  51 
12.  24912  dr. Aida Kamišalić Latifić  Tehnika  Raziskovalec  2018 - 2022  158 
13.  36086  dr. Sašo Karakatič  Tehnika  Raziskovalec  2018 - 2023  139 
14.  56896  Vid Keršič  Tehnika  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  28 
15.  23366  dr. Boštjan Kežmah  Tehnika  Raziskovalec  2018 - 2023  231 
16.  38217  dr. Marko Kompara  Tehnika  Raziskovalec  2018 - 2023  43 
17.  31009  dr. Katja Kous  Tehnika  Raziskovalec  2020 - 2023  80 
18.  17154  Boris Lahovnik  Tehnika  Tehnični sodelavec  2018 - 2023  14 
19.  53594  Vida Lang  Družboslovje  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  29 
20.  17155  Stanislav Moraus    Tehnični sodelavec  2018 - 2023  32 
21.  33254  dr. Lili Nemec Zlatolas  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2018 - 2023  124 
22.  27561  dr. Luka Pavlič  Tehnika  Raziskovalec  2018 - 2023  160 
23.  16304  dr. Vili Podgorelec  Tehnika  Raziskovalec  2018 - 2023  471 
24.  23587  dr. Gregor Polančič  Tehnika  Raziskovalec  2018 - 2023  344 
25.  23393  dr. Maja Pušnik  Tehnika  Raziskovalec  2018 - 2023  170 
26.  08067  dr. Ivan Rozman  Tehnika  Raziskovalec  2018 - 2019  822 
27.  20454  Miha Strehar    Tehnični sodelavec  2018 - 2023  10 
28.  13962  dr. Andrej Šorgo  Družboslovje  Raziskovalec  2018 - 2023  734 
29.  20199  dr. Matej Šprogar  Tehnika  Raziskovalec  2018 - 2023  102 
30.  24411  dr. Gregor Štiglic  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2023  444 
31.  23392  dr. Boštjan Šumak  Tehnika  Raziskovalec  2018 - 2023  291 
32.  39791  dr. Muhamed Turkanović  Tehnika  Raziskovalec  2018 - 2023  191 
33.  12508  dr. Domen Verber  Tehnika  Raziskovalec  2018 - 2023  330 
34.  50652  dr. Grega Vrbančič  Tehnika  Raziskovalec  2019 - 2023  44 
35.  06794  dr. Tatjana Welzer Družovec  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2018 - 2023  773 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0796  Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko  Maribor  5089638003  26.594 
Povzetek
Raziskovalni program (RP) celovito naslavlja področje obvladovanja kompleksnosti in zagotavljanja kakovosti pri zasnovi, razvoju, implementaciji, vpeljavi ter upravljanju informacijskih sistemov (IS) in storitev. Usmerjen je v razvoj novih pristopov, metod, tehnologij, konceptov in algoritmov na področjih, ki omogočajo in spodbujajo proces digitalne preobrazbe. V vseh fazah življenjskega cikla razvoja IS kompleksnost vse bolj narašča. Tako smo priča izjemnemu naraščanju priliva in obsega podatkov ter večanju njihove raznolikosti. Podatki so vse bolj raznovrstni, nestrukturirani in porazdeljeni po heterogenih virih, v katerih z vse večjo hitrostjo nastajajo. Obvladovanje kompleksnosti obdelave podatkov je tako prva ključna naloga, ki predstavlja osnovo vsem ostalim aktivnostim. Da bi informacijske tehnologije (IT) lahko sledile rasti obsega, raznolikosti ter hitrosti dotoka podatkov, njihov razvoj zahteva vpeljavo vse bolj kompleksnih arhitektur, na katerih temeljijo sodobni IS. Kot drugo ključno nalogo RP želimo zato nasloviti izzive učinkovitosti, skladnosti, skalabilnosti in interoperabilnosti arhitektur IS. Sodobne tehnologije in pristopi k razvoju IS so tesno povezani z vzpostavitvijo zveznega, po možnosti neprekinjenega procesa, ki skrajša čas od poslovnih idej do njihove implementacije, na osnovi spremljanja in nadzora razvitih storitev pa vodi do njihovega izboljševanja in nadgradnje. Zagotavljanje učinkovitih modelov in ogrodij za razvoj IS in na IKT temelječih storitev je tako tretja ključna naloga RP. Z vidika vse večje vključenosti uporabnikov, zadovoljevanja njihovih zahtev in prilagajanja njihovim vlogam je ključno razumevanje kontekstno odvisnih, uporabniško usmerjenih procesov. Ustrezno modeliranje takšnih procesov omogoča njihovo poenostavitev in predstavlja prvo operativno področje delovanja RP. Drugo operativno področje združuje raziskave na področju inteligentnih sistemov. Pridobljena spoznanja in rešitve lahko uporabimo za pomensko integracijo in razvoj nizko kompleksnih napovednih modelov. Z njimi lažje odkrivamo značilnosti podatkov, procesov in njihov vpliv na vire ter optimiziramo posamezne faze procesa razvoja IS, s čimer zmanjšamo njihovo kompleksnost. Tretje področje dela naslavlja zagotavljanje kakovosti IS z vidika varnosti in zasebnosti v celotnem življenjskem ciklu IS. Rezultati raziskav na četrtem področju načrtovanja kiber-fizikalnih sistemov so namenjeni predvsem povečanju zanesljivosti in varnosti. Zaradi navedenega je učinkovito obvladovanje kompleksnosti ključno za zagotavljanje kakovosti in vzdržen razvoj, ki ga naslavljamo z definiranjem in sistematično vpeljavo modelov vrednotenja kakovosti skozi celoten proces razvoja IS. Kakovost uporabniške izkušnje predstavlja še zadnje operativno področje, kjer bomo med drugim naslovili tudi uporabnike s posebnimi potrebami. Združeni dosežki vseh predlaganih področij bodo omogočili doseganje temeljnega cilja IS – s perspektive uporabnika bolj kakovostno sprejemanje odločitev, s perspektive razvijalca pa lažje obvladljiv proces razvoja.
Pomen za razvoj znanosti
Glavni cilj predlaganega raziskovalnega programa (RP) je razvoj in posredovanje novega, na znanosti temelječega znanja za učinkovito in uspešno spopadanje z izzivi na področju kompleksnosti in kakovosti načrtovanja, razvoja, nameščanja, izvajanja in upravljanja storitev, ki temeljijo na informacijskih sistemih (IS) in informacijsko komunikacijskih tehnologijah (IKT). Predlagan RP naslavlja omenjene izzive z raziskovanjem na področjih arhitektur IS, sodobnih pristopov k razvoju IS, upravljanja procesov, inteligentnih sistemov, varnosti in zasebnosti, kiber-fizikalnih sistemov (KFS) ter kakovosti uporabniške izkušnje (UX). Cilj raziskav v okviru RP je razvoj in vrednotenje novih teorij, modelov, metod in algoritmov na področjih, ki jih izpostavlja proces digitalne preobrazbe. Digitalna preobrazba in četrta industrijska revolucija postavljata pred IS nove zahteve, tako v smislu učinkovitosti, uporabnosti in zanesljivosti, kot tudi v smislu skrajšanja razvojnih ciklov, zmanjšanja razvojnih stroškov in izboljšanja procesov. RP naslavlja več ciljev, katerih rezultati bodo pomembno vplivali na nadaljnje raziskave tako znotraj kot izven razvoja IS. Za potrebe obvladovanja kompleksnosti podatkov, ki postajajo vse bolj raznoliki, nestrukturirani in porazdeljeni po heterogenih virih, bo razvoj novih metod za pridobivanje, integracijo in analizo podatkov prispeval k razvoju področja podatkovne analitike in strojnega učenja. Raziskave na področju inteligentnih sistemov bodo omogočile razvoj inovativnih metod semantične integracije podatkov, s čimer bo omogočen razvoj novih napovednih modelov, ki bodo olajšali identifikacijo zakonitosti v podatkih in procesih, izboljšali razumevanje njihovega vpliva na vire in omogočili optimizacijo različnih razvojnih faz IS s ciljem njihove poenostavitve. Z rastjo in vse večjo kompleksnostjo podatkov ter razvojem informacijskih tehnologij (IT) se povečuje tudi kompleksnost sodobnih arhitektur IS. Cilj raziskav v okviru RP je nadgradnja obstoječih ali razvoj novih metod in pristopov za zagotavljanje učinkovitih, skladnih, skalabilnih in interoperabilnih arhitektur IS, ki temeljijo na sodobnih IKT. Napredni pristopi k razvoju IS zahtevajo vzpostavitev celovitega in neprekinjenega procesa, ki skrajša čas od poslovne ideje do njihove realizacije in omogoča izboljšanje in nadgradnjo razvitih storitev na osnovi spremljanja in upravljanja. Raziskave v okviru predlaganega RP bodo zagotovile temelje za razvoj novih modelov in ogrodij za bolj učinkovito naslavljanje izzivov sodobnih, agilnih in iterativnih procesov in praks razvoja IS in storitev. Zahteve po večji vključenosti uporabnikov, izpolnjevanju njihovih zahtev in prilagajanju njihovim vlogam zahtevajo učinkovito razumevanje kontekstno odvisnih uporabniško usmerjenih procesov. Konvergenca metod za modeliranje in analizo procesov, ki bo omogočala vpogled v procese, lahko igra ključno vlogo pri avtonomnem upravljanju in optimizaciji družbenih in poslovnih procesov. Tako je RP usmerjen tudi k razvoju znanosti na področju učinkovitega modeliranja procesov in njihove optimizacije. Razviti inovativni varnostni protokoli in overitveni mehanizmi bodo bistveno prispevali k razvoju znanosti in stroke na področju varne komunikacije in naslednje generacije družbenega programja. Rezultati raziskav na področju načrtovanja KFS bodo osredotočeni predvsem na načrtovanje in razvoj metod za obvladovanje njihove kompleksnosti in povečanje zanesljivosti ter izboljšanje sprejetosti v družbi. Učinkovito upravljanje kompleksnosti je ključnega pomena za zagotavljanje kakovosti in trajnostni razvoj, ki bo v okviru RP obravnavano z definicijo in sistematično vpeljavo novih modelov zagotavljanja kakovosti IS in vrednotenja UX skozi celotni življenjski cikel razvoja IS. S skupno vizijo in poudarkom na zagotavljanju notranje in zunanje kakovosti IS ter kakovosti v uporabi bodo raziskave v okviru predlaganega RP zagotovile temeljna znanja za trajnostni razvoj kakovostnih IS in uporab
Pomen za razvoj Slovenije
Kakovostni in učinkoviti informacijski sistemi omogočajo posameznikom in organizacijam zbiranje, obdelavo, ustvarjanje in distribuiranje podatkov ter pomembno vplivajo na delovanje družbenih in poslovnih sistemov, organizacij in njihovih uporabnikov. S tem preraščajo podporno vlogo in postajajo osrednji gradnik sodobnega poslovanja ter temelj uspešne gospodarske rasti in trajnostnega razvoja. Raziskave v sklopu predlaganega RP bodo naslovile mnoga področja, povezana s prednostnimi nalogami digitalne preobrazbe, opredeljenimi v nacionalnih strateških dokumentih (Digitalna Slovenija 2020, Strategija pametne specializacije – S4, Strategija kibernetske varnosti). Doseženi znanstveni rezultati, pridobljena znanja in inovacije bodo preneseni v prakso preko že vzpostavljenih mehanizmov sodelovanja (npr. raziskovalni in razvojni projekti, demonstracije, prototipi, patentirane rešitve ter predstavitve novih pristopov, orodij in tehnologij na strokovnih konferencah). Inovativni rezultati s področja podatkovnih baz, inteligentne analize revizijskih sledi in dnevniških zapisov bodo podjetjem omogočili konkurenčno prednost na področju razvoja aplikacij za samodejno odkrivanje tveganj in ranljivosti. Konsolidacija in standardizacija na področju modeliranja poslovnih procesov bosta imeli pozitivne učinke na optimizacijo internih in medorganizacijskih poslovnih procesov. Uvedba grafičnih poudarkov v procesne modele ter pripadajoča podporna orodja bodo omogočala učinkovito upravljanje sistemov procesov in prispevala k sprejemanju kakovostnejših odločitev. Uporaba novih pristopov in modelov kakovosti na področju programskega inženirstva bo zagotavljala osnovo za nenehno izboljševanje procesov v IT podjetjih kot tudi oddelkih za informatiko. Metode, tehnike in smernice načrtovanja zanesljivih kiber-fizikalnih in vseprisotnih sistemov bodo omogočile hitrejši in učinkovitejši razvoj novih industrijskih izdelkov. Vpliv znanstvenih in strokovnih rezultatov bo opazen tudi v javni upravi in drugih javnih organizacijah (npr. zdravstvo in izobraževanje). Znatno izboljšanje uporabniške izkušnje (UX) in kakovosti IS pričakujemo na mnogih področjih, vključno z medicino, izobraževanjem, pametnimi mesti in stavbami. Alternativni pristopi integracije strukturiranih in nestrukturiranih podatkovnih virov na področju medicine bodo zagotovili boljšo podporo diagnosticiranju, kar bo izboljšalo kakovost zdravstva in znižalo stroške le-tega. Apliciranje rezultatov raziskav inteligentnih sistemov na področju medicine bo zagotovilo lažji dostop do zbranih podatkov, omogočilo razumevanje odkritih vzorcev in boljšo presojo zdravstvenih procesov. To bo vodilo do kakovostnejšega življenja posameznikov, kar še posebej velja za ranljivejše skupine (npr. bolniki s kroničnimi boleznimi in starajoča se populacija). Uporaba in prilagoditev modelov sprejetosti bo prispevala k povečanju informacijske pismenosti in aktivnejšemu družbenemu udejstvovanju, skladno s procesi digitalne preobrazbe. Rezultati bodo povečali nivo vključenosti uporabnikov, ki predhodno niso imeli ustrezne dostopnosti IT. Optimizirani in inovativni varnostni mehanizmi bodo vodili do razvoja učinkovitih, cenovno ugodnih izdelkov oz. rešitev ter varnih in zanesljivih IS. Dodatno se bo izboljšal nivo družbenega zavedanja o pomenu informacijske varnosti in zasebnosti. Prispevali bomo k povečani stopnji zaupanja, uporabe in sprejetosti IoT rešitev, pametnih naprav in platform ter digitalnega poslovanja. Učinkovito uvajanje sodobnih tehnologij interakcije (npr. brezstični vmesniki, vmesniki možgani-računalnik, razpoznavanje gest) bo izboljšalo učinkovitost in uspešnost vsakdanjih opravil, kot tudi nalog, ki jih je sicer težko izvesti s pomočjo standardnih vhodno izhodnih naprav. V delu raziskav bomo pozornost namenili skupinam s posebnimi potrebami. Rezultati bodo povečali nivo njihove e-vključenosti in obseg uporabe IKT rešitev in storitev v vsakdanjem življenju, s tem pa možnosti njihovega poklicnega napr
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno