Projekti / Programi
01. januar 2004
- 31. december 2008
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
Koda |
Veda |
Področje |
P175 |
Naravoslovno-matematične vede |
Informatika, teorija sistemov |
P170 |
Naravoslovno-matematične vede |
Računalništvo, numerična analiza, sistemi, kontrola |
informatika, računalništvo, razvoj informacijskih sistemov, inteligentni sistemi, podatkovne baze, programska oprema, sistemi kakovosti, metodologije razvoja, prenova poslovnih sistemov, elektronsko poslovanje, metode komuniciranja, sistemi v realnem času, operacijske raziskave
Raziskovalci (28)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
18848 |
dr. Boštjan Brumen |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2005 - 2008 |
364 |
2. |
09796 |
dr. Matjaž Colnarič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
356 |
3. |
20834 |
dr. Izidor Golob |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2005 - 2008 |
85 |
4. |
29575 |
Boštjan Grašič |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2008 |
28 |
5. |
14741 |
dr. Roman Gumzej |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
167 |
6. |
06092 |
dr. Jozsef Györkös |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2006 - 2008 |
505 |
7. |
23959 |
Bojan Hadjar |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
12 |
8. |
23613 |
dr. Katja Harej |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2005 - 2008 |
64 |
9. |
11064 |
dr. Marjan Heričko |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
906 |
10. |
25426 |
dr. Marko Hölbl |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2005 - 2008 |
499 |
11. |
18337 |
dr. Branko Matjaž Jurič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
707 |
12. |
27854 |
dr. Andrej Krajnc |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2007 - 2008 |
26 |
13. |
11127 |
dr. Marjan Krašna |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
2004 |
374 |
14. |
17154 |
Boris Lahovnik |
Računalništvo in informatika |
Tehnični sodelavec |
2005 - 2008 |
14 |
15. |
17155 |
Stanislav Moraus |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
32 |
16. |
04072 |
dr. Bojan Novak |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
197 |
17. |
23958 |
mag. Rok Ostrovršnik |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 |
17 |
18. |
27561 |
dr. Luka Pavlič |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2006 - 2008 |
173 |
19. |
16304 |
dr. Vili Podgorelec |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
480 |
20. |
08067 |
dr. Ivan Rozman |
Računalništvo in informatika |
Vodja |
2004 - 2008 |
822 |
21. |
22442 |
dr. Tomislav Rozman |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
209 |
22. |
20454 |
Miha Strehar |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
10 |
23. |
20199 |
dr. Matej Šprogar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
105 |
24. |
11412 |
dr. Romana Vajde Horvat |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
259 |
25. |
12508 |
dr. Domen Verber |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
343 |
26. |
23671 |
AleŠ Vrabič |
|
Raziskovalec |
2004 |
0 |
27. |
06794 |
dr. Tatjana Welzer Družovec |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
782 |
28. |
18061 |
dr. Aleš Živkovič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2006 - 2008 |
224 |
Organizacije (1)
Povzetek
Znanstveno-raziskovalna usmeritev skupine je orientirana na celovito pokrivanje področja razvoja informacijskih sistemov in naslavlja več medsebojno povezanih sklopov: metodološke vidike razvoja IS, podatkovnih baz in skladišč; strategije zagotavljanja kakovosti; informatizacijo medorganizacijskega poslovanja; gradnjo in načrtovanje sprotnih sistemov; zagotavljanje zanesljivosti in varnosti vgrajenih sistemov; vrednotenje in izboljšanje učinkovitosti procesnih in arhitekturnih modelov; metode integracije informacijskih sistemov; uporabo inteligentnih sistemov in agentov ter avtomatskega programiranja za izboljšanje zanesljivosti informacijskih sistemov; varnostni vidiki razvoja informacijskih sistemov; varovanja podatkov in podatkovnih baz; učinkovitost klasifikacijskih algoritmov za potrebe gradnje podatkovnih skladišč in uvajanje integrabilnosti s ciljem povečanja kakovosti informacij.
Metodološki vidiki razvoja informacijskih sistemov naslavljajo razvoj in definicije novih, učinkovitejših tehnik, metod in metodologij modeliranja poslovnih procesov, zbiranja zahtev, načrtovanja arhitektur, implementacije ter verifikacije in validacije informacijskih sistemov. Poudarek je na objektno-komponentnem pristopu in na storitvenih arhitekturah z dodano semantično komponento ter kontekstno in aspektno odvisnim obnašanjem. Eden ključnih vidikov je zagotavljanje povezljivosti in integracije informacijskih storitev. S tem je naslovljen tudi drugi ključni vidik zvečanja učinkovitosti: ponovna uporaba, kateri je posvečena formalizacija na višjih nivojih abstrakcije (idej, vzorcev, ogrodij, komponent in hevristik) z vpeljavo ustreznih repozitorijev, mehanizmov lociranja, identifikacije in aplikacije rešitev ter zagotavljanjem sledljivosti.
Metodološke raziskave nudijo ustrezno osnovo za definicijo metod in mehanizmov informatizacije medorganizacijskega poslovanja, predvsem med podjetji, pa tudi med potrošniki in zaposlenimi. Temeljni cilj je izdelava metod medorganizacijske integracije, ki temelji na obstoječih standardih spletnih storitev in njihovo razširitvijo s semantično komponento. Končni cilj je omogočiti avtomatizacijo na vseh nivojih, od definicije poslovnih procesov, preko definicije profilov sodelovanja do elektronske definicije pogodb in izpeljave poslovanja. Posebna pozornost je namenjena vplivanju in upoštevanju standardov Evropske unije, predvsem SEEM (Single European Electronic Market) in definiciji metod apliciranja v slovenskem prostoru.
Varnostni vidiki so povezani tudi z zagotavljanjem kakovosti razvoja informacijskih sistemov in kakovosti podatkov. Raziskovalna skupina že tradicionalno posveča veliko pozornosti področju kakovosti in nadaljuje z raziskavami na področju definiranja novih pristopov k uvajanju sistemov kakovosti za informacijsko dejavnost in definicijo formalnih metod za modeliranje programskih procesov. V tem kontekstu nadaljujemo z raziskavami na področju kvantitativnega vrednotenja programskih procesov in kakovosti podatkov.
Nadalje je poudarek na razvoju porazdeljenih storitvenih arhitektur, neodvisnih od platforme in mehanizmov preslikav. V tem kontekstu je naslovljen način definicije arhitekture na osnovi modelov, ki rešuje probleme heterogenosti programskih platform in njihovega hitrega razvoja.
V sklopu raziskav, ki pokrivajo podatkovne vidike informacijskih sistemov (podatkovne baze, skladišča in podatkovno rudarjenje), so izpostavljene raziskave procesov za produkcijo informacij in njihovo izboljšavo z upoštevanjem strukturiranega postopka za razvoj in analizo podatkov na nivoju zaključenega organiziranega sistema. V sklopu raziskav na področju sistemov na osnovi znanja nadaljujemo z razvojem modelov za podporo učinkovitejšemu vodenju projektov ter definiranjem in ovrednotenjem metode, temelje na principih mehke logike, inteligentnih agentov, operacijskih raziskav in umetne inteligence.
Pomen za razvoj znanosti
V obdobju 2004 - 2008 smo raziskovalno delovali na področju ocenjevanja obsega programskih projektov, kjer smo definirali formalno osnovo za definicijo metod funkcionalnega vrednotenja obsega – FSM. Na področju zmogljivosti porazdeljenih sistemov smo analizirali zmogljivosti dveh najpomembnejših modelov porazdeljenega procesiranja na platformi Java: spletnih storitev in RMI. Na področju programskega inženirstva smo definirali metodo za identifikacijo ustreznih realizacij načrtovalskih vzorcev, na področju odločitvenih modelov pa smo raziskali pomen odločitvenih modelov za pogajanja v e-poslovanju. Na področju modeliranja poslovnih procesov smo definirali novo metodologijo za predstavitev obsežnih delovnih procesov. Na področju programskih ogrodij smo raziskali faktorje, ki vplivajo na sprejemljivost odprto-kodnih spletnih ogrodij pri razvijalcih. Na področju semantičnega spleta smo raziskali uporabo semantičnih spletnih tehnologij za izgradnjo projektnih skupin. Razvita je bila metodologija za razvoj vojaških informacijskih sistemov. Metodologija je v celoti prilagojena potrebam naročnika in je izdelana v elektronski obliki z možnostjo dograjevanja in prilagajanja. Člani skupine so sodelovali pri razvoju metodologije in pristopa za izboljšanje upravljanja znanja za potrebe uspešnega vodenja evropskih projektov, vključno s programom usposabljanja in postopkom certificiranja. Raziskave, dosežki in rezultati večletnega dela programske skupine na področju metodologij integracije in konsolidacije informacijskih rešitev in storitev ter modeli vrednotenja učinkovitosti varnih mehanizmov porazdeljene komunikacije med informacijskimi komponentami in storitvami so rezultirali tudi v povabilu korporacije Oracle članu skupine, da sodeluje pri definiciji zrelostnega modela vpeljave storitvenih arhitektur (SOA Maturity Model). V delu, ki se nanaša na podatkovne vidike, smo raziskovali na področju podatkovnega modeliranja za poslovno poročanje, še posebej na področju priprave podatkov, ki je del procesa ETL sistemov podatkovnega skladiščenja. Definirali smo nove načine zagotavljanja kakovosti v podatkovnih bazah in proučevali vpliv domenskega znanja na kakovost podatkov. Prav tako smo opravili raziskave na področju klasifikacijskih modelov v kontekstu zmogljivosti (natančnosti) glede na količino podatkov, ki so na voljo. Na področju sistemov v realnem času smo se osredotočili na implementacijske rešitve zaznavanja napak v vgrajenih sistemih, razpoznavo komunikacijskih protokolov in na teoretične vidike načrtovanja sistemov v realnem času. Na področju zaznavanja napak smo izpopolnili model monitoring celice, ki implementirana v FPGA vezju, učinkovito lovi in javlja napake v delovanju krmiljenega sistema. Na področju načrtovanja sistemov smo opredelili UML vzorec za dinamično rekonfiguracijo aplikacij, ki delujejo v realnem času. Nadalje smo opravili pregled aktualnih metod evaluacije QoS-lastnosti sistemov v realnem času. Izdana je bila tudi mednarodna znanstvena Distributed embedded control systems monografija pri priznani založbi Springer. Rezultati, pomembni za razvoj znanosti, so razvidni iz številnih objav znanstvenih prispevkov v revijah in na konferencah, monografij in učbenikov. V letih od 2004 do 2008 je programska skupina zbrala skupno 35 citatov, od tega 28 v Web Of Science in 7 v ACM Digital Library, samocitati niso vključeni. Največkrat – desetkrat - je bil citiran članek V. Podgorelec, P. Kokol, B. Stiglic, I. Rozman: Decision trees: an overview and their use in medicine, Journal of Medical Systems, Kluwer Academic/Plenum Press, Vol. 26, Num. 5, pp. 445-463. Po metodologiji ARRS je programska skupina v letih 2004-2008 objavila 54 člankov iz področja 1.01 Izvirni znanstveni članek, (22 v revijah SCI JCR) in 158 prispevkov na znanstvenih konferencah. Prav tako so člani programske skupine v tem času izdali 7 mednarodnih znanstvenih monografij, ki so izšle pri priznanih založbah, kot so Springer, in Packt Publishing.
Pomen za razvoj Slovenije
Poleg večine že izpostavljenih točk imajo znanstveno-raziskovalne usmeritve skupine tudi specifičen pomen za razvoj Slovenije. Predvsem bodo rezultati raziskav omogočili slovenskim podjetjem hitrejši dvig zrelosti in kakovosti procesov razvoja in vzdrževanja programske opreme. Pomemben vidik predstavlja zmožnost prilaganja metod in procesov potrebam in zahtevam specifičnega (slovenskega) okolja. Pomena prehoda na elektronsko poslovanje ni potrebno posebej utemeljevati. Rezultati raziskav bodo omogočili slovenskim podjetjem hitrejše prevzemanje in aplikacijo standardov. Hkrati bo to pomenilo zagotavljanje skladnosti uporabljenih pristopov in tehnologij s smernicami širšega prostora delovanja (predvsem Evropske unije), kar bo dolgoročno zagotavljajo konkurenčnost in obstoj slovenskih podjetij. Upoštevati moramo, da področje elektronskega poslovanja ne posega na podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme, pač pa na praktično vse panoge, kar zahteva dodatno pozornost predvsem na področju varovanja v skladu s slovensko zakonodajo. Rezultati raziskav bodo podjetjem omogočila izgradnjo sistemov za podporo odločanju, tako s poslovnega, kakor s proizvodnega vidika. Ekstrakcija informacij iz podatkov je ključnega pomena za izboljšanje kakovosti odločitev in s tem za izboljšanje konkurenčnosti podjetij. Vpeljava novega znanja v podjetja, ki se opravljajo predvsem preko Centra za objektno tehnologijo (COT), bodo podjetjem omogočala generiranje novih idej in s tem odprla nove poslovne priložnosti. Hkrati bodo nova znanja omogočala bolj konsistenten pristop k razvoju novih, inovativnih rešitev z visoko stopnjo dodane vrednosti. S ponovnim vzponom slovenske procesne industrije se pojavlja tudi vse večja potreba po znanju in izkušnjah pri snovanju vgrajenih in vseprisotnih sistemov. V preteklosti smo imeli zaradi razvite industrije na tem področju komparativno prednost pred drugimi državami v razvoju; uspešne raziskave sodobnih vidikov v tej domeni lahko k njej dodatno prispevajo. Razvojni in raziskovalni dosežki bodo prispevali tudi k bogatenju slovenske strokovne terminologije. Skupina svoja spoznanja, dosežke in rezultate posreduje v prakso, tako preko revijalnih in konferenčnih objav, kakor tudi preko že uveljavljenih mehanizmov za prenos in širjenje znanj.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si