Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Informacijski sistemi

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.07.00  Tehnika  Računalništvo in informatika   

Koda Veda Področje
P175  Naravoslovno-matematične vede  Informatika, teorija sistemov 
P170  Naravoslovno-matematične vede  Računalništvo, numerična analiza, sistemi, kontrola 

Koda Veda Področje
1.02  Naravoslovne vede  Računalništvo in informatika 
Ključne besede
informatika, računalništvo, razvoj informacijskih sistemov, inteligentni sistemi, podatkovne baze, programska oprema, sistemi kakovosti, metodologije razvoja, prenova poslovnih sistemov, elektronsko poslovanje, metode komuniciranja, sistemi v realnem času, operacijske raziskave
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (34)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  35512  dr. Tina Beranič  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2012 - 2013  133 
2.  33251  Jan Božnik  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2010 - 2012 
3.  18848  dr. Boštjan Brumen  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  364 
4.  09796  dr. Matjaž Colnarič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  356 
5.  34495  Aleš Černezel  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  26 
6.  09449  dr. Marjan Družovec  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2009 - 2013  416 
7.  30943  dr. Črt Gerlec  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  20 
8.  20834  dr. Izidor Golob  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2011  85 
9.  29575  Boštjan Grašič  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2009 - 2011  28 
10.  06092  dr. Jozsef Gyorkos  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2011  505 
11.  23959  Bojan Hadjar    Tehnični sodelavec  2009 - 2013  12 
12.  23613  dr. Katja Harej  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2009  64 
13.  11064  dr. Marjan Heričko  Računalništvo in informatika  Vodja  2009 - 2013  906 
14.  25426  dr. Marko Hölbl  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  499 
15.  18337  dr. Branko Matjaž Jurič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2010  706 
16.  27854  dr. Andrej Krajnc  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2009 - 2011  26 
17.  30942  dr. Marcel Križevnik  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2009 - 2010  30 
18.  17154  Boris Lahovnik  Računalništvo in informatika  Tehnični sodelavec  2009 - 2013  14 
19.  17155  Stanislav Moraus    Tehnični sodelavec  2009 - 2013  32 
20.  33254  dr. Lili Nemec Zlatolas  Interdisciplinarne raziskave  Mladi raziskovalec  2010 - 2013  136 
21.  04072  dr. Bojan Novak  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2011  197 
22.  27561  dr. Luka Pavlič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2010 - 2013  172 
23.  16304  dr. Vili Podgorelec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  480 
24.  23587  dr. Gregor Polančič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  357 
25.  08067  dr. Ivan Rozman  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  822 
26.  20454  Miha Strehar    Tehnični sodelavec  2009 - 2013  10 
27.  20199  dr. Matej Šprogar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  105 
28.  23392  dr. Boštjan Šumak  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2012 - 2013  307 
29.  12508  dr. Domen Verber  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  340 
30.  06794  dr. Tatjana Welzer Družovec  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2009 - 2013  782 
31.  15335  dr. Melita Zajc  Antropologija  Raziskovalec  2009 - 2011  391 
32.  28199  dr. Suzana Žilič Fišer  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2009 - 2011  471 
33.  18061  dr. Aleš Živkovič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  224 
34.  32011  dr. Rok Žontar  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  17 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0796  Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko  Maribor  5089638003  27.412 
Povzetek
Znanstveno-raziskovalna usmeritev skupine je orientirana na celovito pokrivanje področja razvoja informacijskih sistemov in naslavlja več medsebojno povezanih sklopov: metodološke vidike razvoja IS, podatkovnih baz in skladišč; strategije zagotavljanja kakovosti; informatizacijo medorganizacijskega poslovanja; gradnjo in načrtovanje sprotnih sistemov; zagotavljanje zanesljivosti in varnosti vgrajenih sistemov; vrednotenje in izboljšanje učinkovitosti procesnih in arhitekturnih modelov; metode integracije informacijskih sistemov; uporabo inteligentnih sistemov in agentov ter avtomatskega programiranja za izboljšanje zanesljivosti informacijskih sistemov; varnostni vidiki razvoja informacijskih sistemov; varovanja podatkov in podatkovnih baz; učinkovitost klasifikacijskih algoritmov za potrebe gradnje podatkovnih skladišč in uvajanje integrabilnosti s ciljem povečanja kakovosti informacij. Metodološki vidiki razvoja informacijskih sistemov naslavljajo razvoj in definicije novih, učinkovitejših tehnik, metod in metodologij modeliranja poslovnih procesov, zbiranja zahtev, načrtovanja arhitektur, implementacije ter verifikacije in validacije informacijskih sistemov. Poudarek je na objektno-komponentnem pristopu in na storitvenih arhitekturah z dodano semantično komponento ter kontekstno in aspektno odvisnim obnašanjem. Eden ključnih vidikov je zagotavljanje povezljivosti in integracije informacijskih storitev. S tem je naslovljen tudi drugi ključni vidik zvečanja učinkovitosti: ponovna uporaba, kateri je posvečena formalizacija na višjih nivojih abstrakcije (idej, vzorcev, ogrodij, komponent in hevristik) z vpeljavo ustreznih repozitorijev, mehanizmov lociranja, identifikacije in aplikacije rešitev ter zagotavljanjem sledljivosti. Metodološke raziskave nudijo ustrezno osnovo za definicijo metod in mehanizmov informatizacije medorganizacijskega poslovanja, predvsem med podjetji, pa tudi med potrošniki in zaposlenimi. Temeljni cilj je izdelava metod medorganizacijske integracije, ki temelji na obstoječih standardih spletnih storitev in njihovo razširitvijo s semantično komponento. Končni cilj je omogočiti avtomatizacijo na vseh nivojih, od definicije poslovnih procesov, preko definicije profilov sodelovanja do elektronske definicije pogodb in izpeljave poslovanja. Posebna pozornost je namenjena vplivanju in upoštevanju standardov Evropske unije, predvsem SEEM (Single European Electronic Market) in definiciji metod apliciranja v slovenskem prostoru. Varnostni vidiki so povezani tudi z zagotavljanjem kakovosti razvoja informacijskih sistemov in kakovosti podatkov. Raziskovalna skupina že tradicionalno posveča veliko pozornosti področju kakovosti in nadaljuje z raziskavami na področju definiranja novih pristopov k uvajanju sistemov kakovosti za informacijsko dejavnost in definicijo formalnih metod za modeliranje programskih procesov. V tem kontekstu nadaljujemo z raziskavami na področju kvantitativnega vrednotenja programskih procesov in kakovosti podatkov. Nadalje je poudarek na razvoju porazdeljenih storitvenih arhitektur, neodvisnih od platforme in mehanizmov preslikav. V tem kontekstu je naslovljen način definicije arhitekture na osnovi modelov, ki rešuje probleme heterogenosti programskih platform in njihovega hitrega razvoja. V sklopu raziskav, ki pokrivajo podatkovne vidike informacijskih sistemov (podatkovne baze, skladišča in podatkovno rudarjenje), so izpostavljene raziskave procesov za produkcijo informacij in njihovo izboljšavo z upoštevanjem strukturiranega postopka za razvoj in analizo podatkov na nivoju zaključenega organiziranega sistema. V sklopu raziskav na področju sistemov na osnovi znanja nadaljujemo z razvojem modelov za podporo učinkovitejšemu vodenju projektov ter definiranjem in ovrednotenjem metode, temelje na principih mehke logike, inteligentnih agentov, operacijskih raziskav in umetne inteligence.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskav, ki smo jih izvajali v okviru raziskovalnega programa, vplivajo na razvoj znanosti področja informacijskih sistemov in povezanih področij. Na področju inteligentnih sistemov smo razvili nove modele, metode in algoritme za inteligentno analizo podatkov iz kompleksnih podatkovnih zbirk ter za učinkovito vzpostavitev ekspertnih sistemov in baz znanja. Raziskave na področju vseprisotnih sistemov ter na informacijskih tehnologijah temelječih storitev vplivajo na pristope za zagotavljanje učinkovitosti (tudi mobilnih) rešitev in e-storitev ter vrednotenje njihove sprejetost v družbenih in poslovnih okoljih. Na področju varnosti in zaupanja smo prispevali nove in izboljšane modele, pristope, postopke za zagotavljanje varne izmenjave podatkov, njihove dokazne vrednosti, preprečevanja zanikanja dejanj in varnosti ter zaupanja. Na znanstvenem področju informacijskih sistemov je naš prispevek predvsem na področjih razvojnih modelov, napovedovanja napak ter načinov vrednotenja pridobitev mehanizmov ponovne uporabe kot so npr. ogrodja in programske tovarne. Izvirni so tudi predlagani pristopi za zagotavljanje kakovosti rešitev na osnovi uporabe metrik, s čemer prispevamo k razvoju empiričnega programskega inženirstva.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskovalnega programa so vidni skozi vpliv na razvoj, zagotavljanje in vrednotenje kakovosti in upravljanje informacijskih sistemov, rešitev in storitev. Omogočajo učinkovitejše poslovne procese in izboljšanje inovativnosti z visoko vključenostjo gospodarstva in javnega sektorja. Dokaz, da je rezultate programske skupine mogoče posredno ali neposredno uporabiti v praksi, so mnoga uspešna sodelovanja s podjetji in organizacijami. Pri obravnavi družbeno-ekonomskih vplivov posebej poudarjamo pomen že danes uspešnih aplikativnih rešitev raziskovalne skupine (npr. @life, ADORA). Pridobljene uporabniške izkušnje ter tehnološke aktualizacije spodbujajo raziskave ter možnost njihove neposredne uporabe v poslovnih okoljih (npr. uporaba inovativnih uporabniških vmesnikov v poslovnih in družbenih rešitvah). Znanstveno odličnost skupine obravnavamo kot predpogoj za uspešen družbeno-ekonomski vpliv znanstvenih rezultatov (npr. analiziranje sprejetosti novih rešitev preden se le te vpeljejo v realno okolje). Primeri družbeno-ekonomskega pomena raziskovalnega programa, povezani s širšimi nacionalnimi, pa tudi evropskimi cilji so: (1) prenos znanj s ciljem krepitve inovacijskega potenciala v sektorju informacijsko komunikacijskih tehnologij (npr. implikacije rezultatov sklopa inovacijski ekosistemi), skladno z Resolucijo o raziskovalni in inovacijski strategiji RS, (2) izboljšanje kakovosti storitev gospodarskih družb, ki primarno ne delujejo na področju IKT (npr. povečanje uspešnosti in učinkovitosti upravljanja poslovnih procesov), vendar je le-ta ključna za njihov položaj na trgu, (3) izboljšanje uporabniške participacije in transparentnosti delovanja javne uprave (npr. z uporabo razumljivih modelov procesov in z integracijo konceptov družbenega programja in upravljanja poslovnih procesov) ter (4) povečana uporaba informacij javnega značaja kot veznega člena med javno upravo in novimi, inovacijsko usmerjenimi gospodarskimi družbami (npr. z uporabo vseprisotnih rešitev in sodobnih načinov komuniciranja).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno