Projekti / Programi
01. januar 2009
- 31. december 2013
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
Koda |
Veda |
Področje |
P175 |
Naravoslovno-matematične vede |
Informatika, teorija sistemov |
P170 |
Naravoslovno-matematične vede |
Računalništvo, numerična analiza, sistemi, kontrola |
Koda |
Veda |
Področje |
1.02 |
Naravoslovne vede |
Računalništvo in informatika |
informatika, računalništvo, razvoj informacijskih sistemov, inteligentni sistemi, podatkovne baze, programska oprema, sistemi kakovosti, metodologije razvoja, prenova poslovnih sistemov, elektronsko poslovanje, metode komuniciranja, sistemi v realnem času, operacijske raziskave
Raziskovalci (34)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
35512 |
dr. Tina Beranič |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2012 - 2013 |
120 |
2. |
33251 |
Jan Božnik |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2010 - 2012 |
7 |
3. |
18848 |
dr. Boštjan Brumen |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
360 |
4. |
09796 |
dr. Matjaž Colnarič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
355 |
5. |
34495 |
Aleš Černezel |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2011 - 2013 |
26 |
6. |
09449 |
dr. Marjan Družovec |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
415 |
7. |
30943 |
dr. Črt Gerlec |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2012 |
20 |
8. |
20834 |
dr. Izidor Golob |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2011 |
85 |
9. |
29575 |
Boštjan Grašič |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2011 |
27 |
10. |
06092 |
dr. Jozsef Gyorkos |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2011 |
499 |
11. |
23959 |
Bojan Hadjar |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2013 |
12 |
12. |
23613 |
dr. Katja Harej |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2009 |
64 |
13. |
11064 |
dr. Marjan Heričko |
Računalništvo in informatika |
Vodja |
2009 - 2013 |
895 |
14. |
25426 |
dr. Marko Holbl |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
473 |
15. |
18337 |
dr. Branko Matjaž Jurič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2010 |
699 |
16. |
27854 |
dr. Andrej Krajnc |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2011 |
23 |
17. |
30942 |
dr. Marcel Križevnik |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2010 |
30 |
18. |
17154 |
Boris Lahovnik |
Računalništvo in informatika |
Tehnični sodelavec |
2009 - 2013 |
14 |
19. |
17155 |
Stanislav Moraus |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2013 |
32 |
20. |
33254 |
dr. Lili Nemec Zlatolas |
Interdisciplinarne raziskave |
Mladi raziskovalec |
2010 - 2013 |
116 |
21. |
04072 |
dr. Bojan Novak |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2011 |
197 |
22. |
27561 |
dr. Luka Pavlič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2010 - 2013 |
158 |
23. |
16304 |
dr. Vili Podgorelec |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
468 |
24. |
23587 |
dr. Gregor Polančič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
343 |
25. |
08067 |
dr. Ivan Rozman |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
822 |
26. |
20454 |
Miha Strehar |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2013 |
10 |
27. |
20199 |
dr. Matej Šprogar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
101 |
28. |
23392 |
dr. Boštjan Šumak |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2012 - 2013 |
289 |
29. |
12508 |
dr. Domen Verber |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
328 |
30. |
06794 |
dr. Tatjana Welzer Družovec |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
768 |
31. |
15335 |
dr. Melita Zajc |
Antropologija |
Raziskovalec |
2009 - 2011 |
387 |
32. |
28199 |
dr. Suzana Žilič Fišer |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2009 - 2011 |
456 |
33. |
18061 |
dr. Aleš Živkovič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
224 |
34. |
32011 |
dr. Rok Žontar |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2013 |
17 |
Organizacije (1)
Povzetek
Znanstveno-raziskovalna usmeritev skupine je orientirana na celovito pokrivanje področja razvoja informacijskih sistemov in naslavlja več medsebojno povezanih sklopov: metodološke vidike razvoja IS, podatkovnih baz in skladišč; strategije zagotavljanja kakovosti; informatizacijo medorganizacijskega poslovanja; gradnjo in načrtovanje sprotnih sistemov; zagotavljanje zanesljivosti in varnosti vgrajenih sistemov; vrednotenje in izboljšanje učinkovitosti procesnih in arhitekturnih modelov; metode integracije informacijskih sistemov; uporabo inteligentnih sistemov in agentov ter avtomatskega programiranja za izboljšanje zanesljivosti informacijskih sistemov; varnostni vidiki razvoja informacijskih sistemov; varovanja podatkov in podatkovnih baz; učinkovitost klasifikacijskih algoritmov za potrebe gradnje podatkovnih skladišč in uvajanje integrabilnosti s ciljem povečanja kakovosti informacij.
Metodološki vidiki razvoja informacijskih sistemov naslavljajo razvoj in definicije novih, učinkovitejših tehnik, metod in metodologij modeliranja poslovnih procesov, zbiranja zahtev, načrtovanja arhitektur, implementacije ter verifikacije in validacije informacijskih sistemov. Poudarek je na objektno-komponentnem pristopu in na storitvenih arhitekturah z dodano semantično komponento ter kontekstno in aspektno odvisnim obnašanjem. Eden ključnih vidikov je zagotavljanje povezljivosti in integracije informacijskih storitev. S tem je naslovljen tudi drugi ključni vidik zvečanja učinkovitosti: ponovna uporaba, kateri je posvečena formalizacija na višjih nivojih abstrakcije (idej, vzorcev, ogrodij, komponent in hevristik) z vpeljavo ustreznih repozitorijev, mehanizmov lociranja, identifikacije in aplikacije rešitev ter zagotavljanjem sledljivosti.
Metodološke raziskave nudijo ustrezno osnovo za definicijo metod in mehanizmov informatizacije medorganizacijskega poslovanja, predvsem med podjetji, pa tudi med potrošniki in zaposlenimi. Temeljni cilj je izdelava metod medorganizacijske integracije, ki temelji na obstoječih standardih spletnih storitev in njihovo razširitvijo s semantično komponento. Končni cilj je omogočiti avtomatizacijo na vseh nivojih, od definicije poslovnih procesov, preko definicije profilov sodelovanja do elektronske definicije pogodb in izpeljave poslovanja. Posebna pozornost je namenjena vplivanju in upoštevanju standardov Evropske unije, predvsem SEEM (Single European Electronic Market) in definiciji metod apliciranja v slovenskem prostoru.
Varnostni vidiki so povezani tudi z zagotavljanjem kakovosti razvoja informacijskih sistemov in kakovosti podatkov. Raziskovalna skupina že tradicionalno posveča veliko pozornosti področju kakovosti in nadaljuje z raziskavami na področju definiranja novih pristopov k uvajanju sistemov kakovosti za informacijsko dejavnost in definicijo formalnih metod za modeliranje programskih procesov. V tem kontekstu nadaljujemo z raziskavami na področju kvantitativnega vrednotenja programskih procesov in kakovosti podatkov.
Nadalje je poudarek na razvoju porazdeljenih storitvenih arhitektur, neodvisnih od platforme in mehanizmov preslikav. V tem kontekstu je naslovljen način definicije arhitekture na osnovi modelov, ki rešuje probleme heterogenosti programskih platform in njihovega hitrega razvoja.
V sklopu raziskav, ki pokrivajo podatkovne vidike informacijskih sistemov (podatkovne baze, skladišča in podatkovno rudarjenje), so izpostavljene raziskave procesov za produkcijo informacij in njihovo izboljšavo z upoštevanjem strukturiranega postopka za razvoj in analizo podatkov na nivoju zaključenega organiziranega sistema. V sklopu raziskav na področju sistemov na osnovi znanja nadaljujemo z razvojem modelov za podporo učinkovitejšemu vodenju projektov ter definiranjem in ovrednotenjem metode, temelje na principih mehke logike, inteligentnih agentov, operacijskih raziskav in umetne inteligence.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskav, ki smo jih izvajali v okviru raziskovalnega programa, vplivajo na razvoj znanosti področja informacijskih sistemov in povezanih področij. Na področju inteligentnih sistemov smo razvili nove modele, metode in algoritme za inteligentno analizo podatkov iz kompleksnih podatkovnih zbirk ter za učinkovito vzpostavitev ekspertnih sistemov in baz znanja. Raziskave na področju vseprisotnih sistemov ter na informacijskih tehnologijah temelječih storitev vplivajo na pristope za zagotavljanje učinkovitosti (tudi mobilnih) rešitev in e-storitev ter vrednotenje njihove sprejetost v družbenih in poslovnih okoljih. Na področju varnosti in zaupanja smo prispevali nove in izboljšane modele, pristope, postopke za zagotavljanje varne izmenjave podatkov, njihove dokazne vrednosti, preprečevanja zanikanja dejanj in varnosti ter zaupanja. Na znanstvenem področju informacijskih sistemov je naš prispevek predvsem na področjih razvojnih modelov, napovedovanja napak ter načinov vrednotenja pridobitev mehanizmov ponovne uporabe kot so npr. ogrodja in programske tovarne. Izvirni so tudi predlagani pristopi za zagotavljanje kakovosti rešitev na osnovi uporabe metrik, s čemer prispevamo k razvoju empiričnega programskega inženirstva.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskovalnega programa so vidni skozi vpliv na razvoj, zagotavljanje in vrednotenje kakovosti in upravljanje informacijskih sistemov, rešitev in storitev. Omogočajo učinkovitejše poslovne procese in izboljšanje inovativnosti z visoko vključenostjo gospodarstva in javnega sektorja. Dokaz, da je rezultate programske skupine mogoče posredno ali neposredno uporabiti v praksi, so mnoga uspešna sodelovanja s podjetji in organizacijami. Pri obravnavi družbeno-ekonomskih vplivov posebej poudarjamo pomen že danes uspešnih aplikativnih rešitev raziskovalne skupine (npr. @life, ADORA). Pridobljene uporabniške izkušnje ter tehnološke aktualizacije spodbujajo raziskave ter možnost njihove neposredne uporabe v poslovnih okoljih (npr. uporaba inovativnih uporabniških vmesnikov v poslovnih in družbenih rešitvah). Znanstveno odličnost skupine obravnavamo kot predpogoj za uspešen družbeno-ekonomski vpliv znanstvenih rezultatov (npr. analiziranje sprejetosti novih rešitev preden se le te vpeljejo v realno okolje). Primeri družbeno-ekonomskega pomena raziskovalnega programa, povezani s širšimi nacionalnimi, pa tudi evropskimi cilji so: (1) prenos znanj s ciljem krepitve inovacijskega potenciala v sektorju informacijsko komunikacijskih tehnologij (npr. implikacije rezultatov sklopa inovacijski ekosistemi), skladno z Resolucijo o raziskovalni in inovacijski strategiji RS, (2) izboljšanje kakovosti storitev gospodarskih družb, ki primarno ne delujejo na področju IKT (npr. povečanje uspešnosti in učinkovitosti upravljanja poslovnih procesov), vendar je le-ta ključna za njihov položaj na trgu, (3) izboljšanje uporabniške participacije in transparentnosti delovanja javne uprave (npr. z uporabo razumljivih modelov procesov in z integracijo konceptov družbenega programja in upravljanja poslovnih procesov) ter (4) povečana uporaba informacij javnega značaja kot veznega člena med javno upravo in novimi, inovacijsko usmerjenimi gospodarskimi družbami (npr. z uporabo vseprisotnih rešitev in sodobnih načinov komuniciranja).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si