Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Raziskave o epizootiološkem stanju v Sloveniji, uvajanje sodobnih diagnostičnih metod

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.04.00  Biotehnika  Veterina   
4.06.00  Biotehnika  Biotehnologija   
1.05.00  Naravoslovje  Biokemija in molekularna biologija   

Koda Veda Področje
B230  Biomedicinske vede  Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija 
B750  Biomedicinske vede  Veterina: kirurgija, fiziologija, patologija, klinične raziskave 
B725  Biomedicinske vede  Diagnostika 
Ključne besede
veterinarska medicina, mikrobiologija, infekcijske bolezni, diagnostika, epizootiologija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (51)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  07674  dr. Darja Barlič Maganja  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2001 - 2003  434 
2.  18101  Helena Bibič    Raziskovalec  2001 - 2003 
3.  03874  dr. Andrej Bidovec  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  176 
4.  18100  Ljudmila Bizjak    Raziskovalec  2001 - 2003 
5.  08220  dr. Vojislava Bole-Hribovšek  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  124 
6.  21101  dr. Črtomir Borko  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  31 
7.  18886  Simon Breznikar    Raziskovalec  2001 - 2003 
8.  05088  dr. Manica Černe  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  106 
9.  18121  Ivan Esenko    Raziskovalec  2001 - 2003 
10.  18096  Boštjan Flajnik    Raziskovalec  2001 - 2003 
11.  22589  dr. Ivan Gobec  Farmacija  Raziskovalec  2003  40 
12.  17569  dr. Mitja Gombač  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  203 
13.  18091  Vladimir Gottlich    Raziskovalec  2001 - 2003 
14.  10448  dr. Aleš Gregorc  Živalska produkcija in predelava  Vodja  2001 - 2003  501 
15.  06570  dr. Jože Grom  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  316 
16.  14880  dr. Igor Gruntar  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  114 
17.  18109  Ivan Hafner    Raziskovalec  2001 - 2003 
18.  19089  mag. Aleksandra Hari  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  22 
19.  08321  dr. Peter Hostnik  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  409 
20.  18095  Vladimir Jakovac    Raziskovalec  2001 - 2003 
21.  04272  dr. Vlasta Jenčič  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  437 
22.  04630  dr. Polona Juntes  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  426 
23.  18887  Magda Klun    Raziskovalec  2001 - 2003 
24.  18104  Olga Kosar  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003 
25.  11132  dr. Branko Krt  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  229 
26.  18119  Miha Lenarčič    Raziskovalec  2001 - 2003 
27.  16346  dr. Tadej Malovrh  Veterina  Raziskovalec  2003  331 
28.  23487  dr. Sara Mankoč Ramuš  Srce in ožilje  Raziskovalec  2003  74 
29.  18106  Evelina Mehle    Raziskovalec  2001 - 2003 
30.  18105  Jožica Mehle    Raziskovalec  2001 - 2003 
31.  00911  dr. Ivan Mrzel  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  136 
32.  11133  dr. Matjaž Ocepek  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  472 
33.  15633  mag. Tomislav Paller  Veterina  Raziskovalec  2003  76 
34.  18108  Bojan Pavlin    Raziskovalec  2001 - 2003 
35.  18089  dr. Jani Pečar  Veterina  Raziskovalec  2003  87 
36.  11079  dr. Andrej Pengov  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  176 
37.  18120  Božo Pirc    Raziskovalec  2001 - 2003 
38.  18094  Martina Pirš Jan    Raziskovalec  2001 - 2003 
39.  01644  dr. Milan Pogačnik  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  624 
40.  17556  dr. Janez Posedi  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  74 
41.  19475  Barbara Roblek    Raziskovalec  2001 - 2003 
42.  18097  Štefka Skamen    Raziskovalec  2001 - 2003 
43.  18110  Milojka Šetina    Raziskovalec  2001 - 2003 
44.  18884  dr. Tanja Švara  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  229 
45.  20040  dr. Ivan Toplak  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  534 
46.  11489  dr. Aleksandra Vergles Rataj  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  154 
47.  04277  Magdalena Vidmar  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  30 
48.  08506  dr. Jelka Zabavnik Piano  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  204 
49.  12682  dr. Irena Zdovc  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  470 
50.  08023  dr. Olga Zorman Rojs  Veterina  Raziskovalec  2001 - 2003  424 
51.  18098  Melita Žlindra    Raziskovalec  2001 - 2003 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139  10.933 
Povzetek
Domače živali so ogrožene s številnimi infekcijskimi boleznimi. Za nekatere od njih je značilno, da se lahko hitro širijo, v kratkem času zboli veliko živali in nastane velika gospodarska škoda. Druge bolezni pa so pomembne, ker ogrožajo proizvodne zmogljivosti živali ali pa je motena njihova reprodukcijska sposobnost. S tem je ogrožen genetski potencial pri posameznih pasmah in vrstah živali. Metodologija virusne diagnostike, analiza rezultatov in kontrola zdravja živali je osnovana v veliki meri na imunoloških in molekularnih tehnikah. Tehnologija rekombinantne DNA nam omogoča bolje opredeliti virusni antigen, kar daje tudi bolj natančne rezultate pri diagnostiki. Razvoj modernih molekularno genetskih metod bo omogočil boljšo in hitrejšo diagnostiko zelo nalezljivih in ekonomsko pomembnih virusnih bolezni, ki jih povzročajo pestivirusi, virus slinavke in parkljevke, herpesvirusi, virus atipične kokošje kuge, virus povzročitelj bolezni Gumboro in rhabdovirusi pri salmonidnih vrstah rib. Molekularna tehnologija je doprinesla pomemben napredek tudi na področju odkrivanja in determinacije drugih mikrobnih povzročiteljev bolezni pri živalih. Razvili bomo molekularne metode za detekcijo in genotipizacijo povzročiteljev bolezni rib (Aeromonas sp.), M. paratuberkuloze in M. avium. Razvoj metode NaDS PAGE pri dermatofitih bo osvetlil področje kemijske sestave citoplazemskih beljakovin in s tem posredno tudi spoznavanje antigenskih lastnosti teh mikroorganizmov. Ugotavljanje antigenov spirohet v telesnih izločkih in humoralni imunski odziv pri govedu po stiku z bakterijo Borrelia burgdorferi postaja aktualen predmet sodobnih raziskav, saj so že dokazane možnosti alimentarnega prenosa borelij na človeka. Razločevanje invazivnih serovarov salmonel se je že uveljavilo v različnih državah, medtem ko je proučevanje t.i. neinvazivnih serovarov manj razvito. V Sloveniji pogosto izoliramo iz živali in živil tudi neinvazivne serovare, ki prav tako predstavljajo nevarnost za zdravje živali in ljudi.Klamidioza je zoonoza, ki jo povzroča Chlamydia psittaci (C. psittaci). Poseben problem v diagnostiki predstavlja določanje razlik med vrstami klamidij, ker zaradi antigenske sorodnosti navzkrižno reagirajo v seroloških testih. Zanesljivo ločevanje med vrstami omogoča trenutno le metoda PCR. Vpeljava sodobnih molekularnih diagnostičnih metod v proučevanje klamidioze bo prispevek k razreševanju te problematike. Raziskave vzročnih povezav med kroničnim gastritisom in izolacijo bakterij iz roda Helicobacter so v prvi vrsti pomembne z vidika komparativne patologije, ki proučuje bolezni pri ljudeh in živalih. Metode in rezultati raziskovanja na področju patologije čebel bodo prispevali k razvoju aplikativnega raziskovanja zdravstvenega varstva čebel. Predvsem bodo rezultati predstavljali možnost prenosa tujih raziskovalnih metod pri preučevanju čebeljih bolezni v našo znanstveno raziskovalno delo. Uvajanje metod molekularne genetike za proučevanje prirojene odpornosti ali večje dovzetnosti živali za bolezni predstavlja podlago za delo na področju proučevanja patogeneze prenosljivih encefalomiopatij. Z omenjenimi metodami bomo ugotavljali polimorfizem gena za prionski protein (PrP) pri treh avtohtonih pasmah ovac v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
Številne kužne bolezni pri živalih povzročajo velike ekonomske izgube v živinoreji, zato vlagajo vse države, zlasti ekonomsko razvitejše, velika sredstva za pravočasno odkrivanje, kontrolo in zatiranje teh bolezni. Veliko pozornost posvečajo raziskavam, ki so usmerjene k odkrivanju molekularnih mehanizmov življenjskega ciklusa povzročiteljev in proučevanju imunskega odziva pri inficiranih živalih. Številna nova spoznanja so omogočila razvoj novih diagnostičnih metod ter načrtovanje novih pristopov za pravočasno odkrivanje in preprečevanje širjenja bolezni. Metodologija diagnostike kužnih bolezni, analiza rezultatov in kontrola zdravja živali je osnovana v veliki meri na imunoloških in molekularnih tehnikah. Na tem področju je bil v zadnjem času dosežen velik napredek. Tehnologija rekombinantne DNA nam omogoča bolje opredeliti antigen povzročitelja bolezni, kar daje tudi bolj natančne rezultate pri diagnostiki, hkrati pa nam omogoča tudi proučevanje evolucije povzročiteljev bolezni in njihov geografski izvor. To je posebno pomembno pri proučevanju zelo kužnih bolezni, ki iz okuženih področij prehajajo na področja, ki so prosta teh bolezni. Razvoj modernih molekularno genetskih metod bo omogočil boljšo in hitrejšo diagnostiko zelo nalezljivih in ekonomsko pomembnih bolezni, kar bo omogočilo boljši nadzor in kontrolo omenjenih bolezni na ožjem in širšem geografskem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
Uvedba sodobnih imunoloških, biokemijskih in molekularnih metod v diagnostiko bo pomembno prispevala k razvoju slovenske veterinarske mikrobiologije in epizootiologije ter pripomogla k dvigu veterinarske stroke na raven razvitih evropskih držav. Z uporabo teh metod bomo izboljšali naše možnosti za dokazovanje in tipizacijo povzročiteljev aktualnih kužnih bolezni pri živalih, kar bo omogočilo hitrejše in učinkovitejše dokazovanje izbruhov posameznih bolezni. Omenjene metode bomo primerjali s klasičnimi metodami dokazovanja mikroorganizmov, jih optimizirali in uvedli v diagnostiko. Hitrejše odkrivanje povzročiteljev bolezni v intenzivnih rejah bo pripomoglo k učinkovitejšemu in bolj racionalnemu razreševanju aktualnih problemov rejcev domačih živali.Ob približevanju Evropski uniji pomeni to tudi približevanje njihovim standardom in s tem večje zaupanje razvitih držav v učinkovitost naše stroke.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno