Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Zdravje živali, okolje in varna hrana

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.04.00  Biotehnika  Veterina   
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
B000  Biomedicinske vede   

Koda Veda Področje
4.03  Kmetijske vede in veterina  Veterina 
Ključne besede
veterinarska medicina; živalske bolezni; okolje; ekotoksikologija; varna hrana
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (74)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28448  dr. Jana Avberšek  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  121 
2.  21401  dr. Zlatka Bajc  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  81 
3.  33139  dr. Petra Bandelj  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  55 
4.  15199  dr. Majda Biasizzo  Veterina  Tehnični sodelavec  2015 - 2019  125 
5.  00357  dr. Franci Aco Celar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2019  358 
6.  08602  dr. Vesna Cerkvenik Flajs  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  173 
7.  53582  Marko Cvetko  Veterina  Mladi raziskovalec  2019  11 
8.  31553  Danijela Černe    Tehnični sodelavec  2015 - 2019  129 
9.  04576  dr. Martin Dobeic  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2019  255 
10.  12003  dr. Jožica Dolenc  Veterina  Tehnični sodelavec  2015 - 2019  89 
11.  11184  dr. Alenka Dovč  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  473 
12.  30378  dr. Majda Golob  Veterina  Tehnični sodelavec  2017 - 2019  186 
13.  17569  dr. Mitja Gombač  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  203 
14.  31862  dr. Marjana Grandič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2019  36 
15.  26569  dr. Aleksandra Grilc Fajfar  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  35 
16.  06570  dr. Jože Grom  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  316 
17.  14880  dr. Igor Gruntar  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  113 
18.  51854  dr. Jaka Jakob Hodnik  Veterina  Mladi raziskovalec  2018 - 2019  61 
19.  08321  dr. Peter Hostnik  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  409 
20.  18592  dr. Breda Jakovac Strajn  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  214 
21.  25841  dr. Urška Jamnikar Ciglenečki  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  125 
22.  04272  dr. Vlasta Jenčič  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  437 
23.  21704  dr. Jožica Ježek  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  312 
24.  04630  dr. Polona Juntes  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  426 
25.  39657  Maja Kavalič    Tehnični sodelavec  2017 - 2019 
26.  18888  dr. Andrej Kirbiš  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  218 
27.  04274  dr. Martina Klinkon-Ogrinec  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  369 
28.  38142  dr. Tanja Knific  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  75 
29.  06537  dr. Dragomir Kompan  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2016  740 
30.  51853  Jasmina Koračin  Veterina  Mladi raziskovalec  2018 
31.  11222  dr. Boris Kovač  Biotehnologija  Raziskovalec  2016 - 2019  196 
32.  35374  dr. Katja Kranjc  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2015 - 2019  84 
33.  34331  dr. Luka Kranjc  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2015 - 2016  32 
34.  23320  dr. Uroš Krapež  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  181 
35.  11132  dr. Branko Krt  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  228 
36.  28450  dr. Urška Kuhar  Veterina  Tehnični sodelavec  2015 - 2019  117 
37.  24296  dr. Darja Kušar  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  202 
38.  16346  dr. Tadej Malovrh  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  330 
39.  22714  Boštjan Medved    Tehnični sodelavec  2015 - 2019 
40.  11879  mag. Jasna Mičunovič  Veterina  Tehnični sodelavec  2015 - 2019  87 
41.  11133  dr. Matjaž Ocepek  Veterina  Vodja  2015 - 2019  471 
42.  38144  dr. Bojan Papić  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  109 
43.  24612  dr. Mateja Pate  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  280 
44.  24778  dr. Katarina Pavšič Vrtač  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019  59 
45.  11079  dr. Andrej Pengov  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  175 
46.  16213  dr. Štefan Pintarič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019  263 
47.  38981  Jan Plut  Veterina  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  60 
48.  01644  dr. Milan Pogačnik  Veterina  Upokojeni raziskovalec  2015 - 2019  624 
49.  17556  dr. Janez Posedi  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2016  73 
50.  17027  dr. Klemen Potočnik  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  548 
51.  24115  dr. Joško Račnik  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  350 
52.  04001  dr. Peter Raspor  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2015  1.900 
53.  22446  dr. Brigita Slavec  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  203 
54.  23944  dr. Jože Starič  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  474 
55.  50526  dr. Laura Šimenc  Veterina  Mladi raziskovalec  2017 - 2019  35 
56.  08110  dr. Ksenija Šinigoj Gačnik  Veterina  Upokojeni raziskovalec  2015 - 2019  189 
57.  24901  Andrej Škibin  Veterina  Tehnični sodelavec  2015 - 2019  26 
58.  19156  dr. Marina Štukelj  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  213 
59.  39088  dr. Sabina Šturm  Veterina  Mladi raziskovalec  2016 - 2019  26 
60.  18884  dr. Tanja Švara  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  226 
61.  07811  dr. Gabrijela Tavčar Kalcher  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  153 
62.  36377  dr. Miha Tome  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2015 - 2016  31 
63.  20040  dr. Ivan Toplak  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  534 
64.  12645  dr. Stanka Vadnjal  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  178 
65.  16214  dr. Gorazd Vengušt  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  251 
66.  11489  dr. Aleksandra Vergles Rataj  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  154 
67.  19720  dr. Matej Vidrih  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2019  522 
68.  29352  dr. Marko Zadravec  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  182 
69.  33447  Urška Zajc  Veterina  Tehnični sodelavec  2015 - 2019  80 
70.  12682  dr. Irena Zdovc  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  466 
71.  08023  dr. Olga Zorman Rojs  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  423 
72.  26541  dr. Jure Zupan  Biotehnologija  Raziskovalec  2015  88 
73.  24349  dr. Diana Žele Vengušt  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2019  168 
74.  50525  dr. Zoran Žlabravec  Veterina  Mladi raziskovalec  2017 - 2019  42 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139  10.800 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.743 
3.  2413  Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju  Izola  1810014005  9.282 
Povzetek
Zdravje ljudi in ohranjanje okolja sta med prednostnimi cilji EU. Pogoj za dosego teh ciljev je skrb za varno hrano in zdravje živali. Sodobna reja živali, spremembe v prehranjevalnih navadah in živilski industriji, podnebne spremembe, globalizacija in zahteve trga pogosto negativno vplivajo na zagotavljanje omenjenih dobrin. Vse to še stopnjujejo zaostrene gospodarske razmere v večjem delu Evrope. Oteženo je zatiranje endemskih bolezni, hkrati pa se pojavljajo bolezni, ki jih v preteklosti v Evropi nismo poznali. Naš raziskovalni program združuje med seboj povezane sklope Zdravje živali, Varna hrana in Okolje, ki sledijo konceptu "ŽIVALI IN LJUDJE = ENO ZDRAVJE". V sklopu Zdravje živali je naš namen preučevanje bolezni, ki se pojavljajo pri domačih in prostoživečih živalih. Dobro poznavanje povzročiteljev bolezni je izjemnega pomena, saj lahko le z znanjem pravilno ukrepamo in tako blažimo gospodarsko škodo ter preprečujemo prenos povzročiteljev bolezni z živali na ljudi. Povzročitelji bolezni razvijajo nove načine širjenja in preživetja, zato je razvijanje novih diagnostičnih metod ključnega pomena za učinkovit nadzor nad njimi. Cilj raziskav je uvajanje novih, hitrih, celovitih pristopov in širjenje uporabnosti že uvedenih sodobnih molekularno-epidemioloških metod za ugotavljanje novih in nevarnih povzročiteljev bolezni ter raziskave njihove patogeneze z namenom zagotavljanja zdravja ljudi, zdravja in dobrega počutja živali, smotrne uporabe zdravil in zmanjšanja gospodarskih škod. Sklop Zdravje živali s preiskavami različnih onesnaževal v okolju in toksinov v hrani, krmi ter živalskih tkivih nadgrajujeta sklopa Varna hrana in Okolje. Osnovni cilj s stališča zagotavljanja varne hrane in krme je zmanjšanje vsebnosti onesnaževal, ostankov veterinarskih zdravil in mikroorganizmov, ki lahko zaidejo v hrano/krmo v vseh fazah proizvodnje in imajo lahko negativne posledice za zdravje ljudi in živali. Da bi bolje spoznali vlogo mikotoksinov v prehranjevalni verigi ljudi in živali ter možnosti uporabe v medicinske in farmacevtske namene, nameravamo natančneje preučiti mehanizme njihovega delovanja. V zadnjih letih se povečuje obseg prijavljenih virusnih obolenj ljudi, zato bomo iskali povezave z živili kot možnim virom okužbe ter z rejnimi in ljubiteljskimi živalmi, ki lahko predstavljajo primarni izvor povzročiteljev. V sklopu Okolje želimo preučiti nekatere vplive okolja na zdravje, dobrobit in proizvodnost živali. V bioloških matriksih bomo ugotavljali obremenjenost z različnimi toksini in njihovimi metaboliti, zdravili ter drugimi onesnaževali. Ovrednotili bomo izločanje zdravil iz organizma in koncentracije v okolju, ocenili vpliv kompostiranja na njihovo razgradnjo ter tveganje za okolje. Ugotavljali bomo okoljske in druge dejavnike tveganja za razvoj novotvorb. Za doseganje trajnostnega razvoja podeželja bomo del raziskav posvetili tudi preučevanju pašnih pogojev. Pojasnili bomo genetsko strukturo in genetsko karakterizacijo avtohtonih slovenskih pasem, ki je rezultat interakcij genotip-okolje.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava primerjalne genomike nekaterih bakterijskih patogenov (npr. MRSA in C. difficile) iz ljudi in živali bo originalen in v svetovnem merilu pomemben prispevek k znanosti. Epidemiološka raziskava prenosov nekaterih patogenov med živalskimi vrstami in ljudmi bo ena prvih tako obsežnih raziskav ne le pri nas, ampak tudi v širšem prostoru. Rezultati lahko privedejo do velikih sprememb v odnosu do okužb živali s temi mikrobi in do sprememb smernic za varovanje zdravja ljudi. Z razvojem novih metod za detekcijo povzročiteljev bolezni ter z optimizacijo ter validacijo nekaterih obstoječih metod bomo pomembno prispevali k izboljšanju oziroma standardizaciji diagnostičnih postopkov, kar je pomembno za izboljšanje in nenazadnje primerljivost rezultatov na mednarodni ravni. Z uspešno zaključenim programom bo Slovenija med prvimi državami, ki bodo imele celovit pregled nad pojavnostjo in značilnostmi sevov nekaterih patogenov pri rejnih živalih in ljudeh. Podatki o značilnostih teh sevov bodo pomembni z vidika vzpostavitve mednarodnih baz podatkov, na podlagi katerih se oblikujejo strategije spremljanja in raziskovanja izbruhov okužb s povzročitelji zoonoz pri ljudeh. Delo na projektu bo tako prispevalo k mednarodni izmenjavi znanja in promociji slovenske znanosti. Na področju varne hrane bodo prispevek k znanosti predstavljali razvoj novih in optimizacija obstoječih analiznih metod za določanje mikroorganizmov, škodljivih snovi in ostankov veterinarskih zdravil v krmi, živalih, živilih živalskega izvora in okolju. Podatki o pojavljanju mikroorganizmov in ostalih škodljivih snovi v omenjenih vzorcih na področju Slovenije ter njihov učinek na zdravje živali bodo pomembno vplivali na razumevanje trenutnega stanja in načrtovanje nadaljnjih raziskav. Z rezultati fizioloških, farmakoloških in toksikoloških in-vitro poskusov z nekaterimi od teh snovi na izoliranih preparatih laboratorijskih živali bomo prispevali k poznavanju mehanizmov njihovega delovanja, učinkov in vloge pri zdravju živali. Na področju okolja bomo z raziskavo vplivov okoljskih dejavnikov na nastanek in razvoj bolezni, predvsem novotvorb, pri različnih, tudi ogroženih, živalskih vrstah prispevali nove ugotovitve glede poznavanja etiologije bolezenskih procesov. Z izdelavo ocene tveganja bomo izpostavili dejavnike, ki predstavljajo tveganje za nastanek in razvoj bolezni, in predlagali najboljše rešitve za njihovo preprečevanje. Poznavanje izpostavljenosti ljudi, živali in okolja preučevanim okoljskim onesnažilom (bisfenol A) ter njihove toksičnosti, bo znanstveni prispevek k razumevanju in oceni tveganja za zdravje, za kar si že leta prizadeva tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v okviru znanstvenega sveta Agencije za snovi v stiku z živili, encimi, arome in pomožna tehnološka sredstva (CEF). Raziskave mehanizmov in učinkov razgradnje škodljivih snovi iz biološke verige bodo prispevale k optimalnemu in varnemu odstranjevanju teh snovi iz okolja. Pričakujemo, da bo sistem dekontaminacije živil z uporabo atmosferske hladne plazme hitrejši in učinkovitejši od primerljivih v svetu. Planirane raziskave biocidne učinkovitosti bioaktivnih premazov (titanijevi submikronski premazi) na osnovi dosedanjih rezultatov v živilski industriji nakazujejo na vzdrževanje mikrobiološko neoporečnih površin tudi na drugih materialih (nerjaveče jeklo, PE , PVC). S proučevanjem genotipov avtohtonih pasem, ki so prilagojene na specifično okolje, bomo s pomočjo novih znanstvenih pristopov, predvsem genomike pojasnili genetsko strukturo in genetsko karakterizacijo, ki je rezultat interakcij genotip-okolje. Biotska pestrost pri rejnih živalih in v okolju, kjer le-te dobivajo hrano, je pomemben vidik tako za zdravje živali kot tudi za kakovost živinorejskih produktov, ki so namenjeni humani prehrani.
Pomen za razvoj Slovenije
Zagotavljanje zdravja živali, varne hrane in neonesnaženega okolja je bistvenega pomena za zagotavljanje zdravja ljudi, s tem pa tudi za preprečevanje ekonomskih izgub, ki jih v družbi povzročajo bolezni ljudi in živali. V trenutnih okoliščinah, ko je državna blagajna že tako močno obremenjena, so aktivnosti, ki stremijo k učinkovitejši preventivi in zgodnji diagnostiki na področju veterinarske in humane medicine, še toliko bolj pomembne. Pravočasno ugotavljanje identitete in lastnosti povzročiteljev zoonoz in drugih bolezni živali (predvsem ekonomsko pomembnih, porajajočih se ter prenosljivih z vektorji) je zato izrednega pomena za uspešno preprečevanje njihovega pojavljanja in širjenja tako na lokalni kakor na mednarodni ravni. Obvladovanje nekaterih kužnih bolezni je skupni cilj v širšem evropskem prostoru, brez katerega si ni mogoče zamisliti proste izmenjave dobrin. Poznavanje identitete in lastnosti povzročiteljev bolezni omogoča načrtovanje in izvedbo učinkovitih epizootioloških ukrepov za nadzor bolezni, kar se odraža v manjših izgubah pri živalih in manjšem tveganju za okužbe ljudi. Pojav posebno odpornih sevov nekaterih bakterijskih vrst pri živalih, kot sta npr. MRSA in C. difficile, je še zlasti pomemben s stališča varovanja zdravja ljudi. Na podlagi ugotavljanja prevalence okužb rejnih živali s takimi patogeni bo mogoče ugotoviti stopnjo tveganja za ljudi, ki zaradi narave svojega dela pogosto prihajajo v stik z živalmi (rejci, oskrbniki živali, veterinarji), nenazadnje pa tudi za potrošnike. Podatki o odpornosti patogenov proti protimikrobnim zdravilom bodo pomembni predvsem zaradi vzpostavitve baz podatkov, na podlagi katerih se oblikujejo enotne strategije spremljanja in preprečevanja naraščanja odpornosti proti protimikrobnim zdravilom ter bodo lahko služili za izdelavo smernic za racionalno uporabo protimikrobnih zdravil v intenzivnih farmskih rejah. Zmanjšana poraba protimikrobnih zdravil v živinoreji bo prispevala k varnejši hrani ljudi. Poleg tega je za zagotavljanje varne hrane pomemben tudi stalen nadzor in spremljanje onesnaževal, mikroorganizmov in ostankov veterinarskih zdravil v krmi in živilih. Omejitev okužb pri živalih vpliva na ekonomičnost pridelave hrane in večjo mednarodno konkurenčnost slovenske živinoreje, ki je še zlasti v zadnjih letih pod velikim pritiskom. Ena od prioritet je tudi intenzivna povezava raziskovalnih ustanov z gospodarstvom, kar bi omogočilo gospodarsko rast in izhod iz krize. Prenos izsledkov raziskav, ki bodo premišljeno načrtovane v sodelovanju z uporabniki iz gospodarstva in z jasnim ciljem razreševanja trenutne pereče problematike, bo pripomogel k večji kakovosti in prepoznavnosti slovenskega gospodarstva. Z implementacijo rezultatov raziskav na področju kmetijstva bi lahko zaustavili trend zmanjševanja staleža rejnih živali, kar lahko dolgoročno vpliva tako na razvoj podeželja kakor tudi na varovanje naravne in kulturne dediščine. Biomonitoring omogoča posredno spremljanje obremenitve okolja in morebiten vpliv na zdravje ljudi in živali. Novotvorbe so eden izmed kazalcev okoljskih in drugih dejavnikov, ki so udeleženi pri nastanku različnih vrst tumorjev, in pomembno raziskovalno orodje za ocenjevanje obremenjenosti okolja. Določitev dejavnikov tveganja za razvoj določene vrste novotvorbe se odraža na osveščenosti družbe in s tem zmanjšuje tveganje za nastanek novotvorb, kar prinaša pozitivne ekonomske učinke zaradi manjših finančnih izdatkov za zdravljenje. Ekotoksikološke študije so sestavni del dokumentacije za registracijo novih zdravil in osnova za razumevanje škodljivega delovanja toksičnih substanc na žive organizme. Z njimi bomo prispevali k povečanju varnosti uporabe zdravil in biocidov, ki se uporabljajo predvsem pri množičnem zdravljenju večjega števila živali na enem mestu ter k poznavanju učinkov nekaterih toksičnih substanc, ki se pogosto pojavljajo kot sestavni del nekaterih predmetov, ki so v vsakodnevni uporabi. Raziskave bodo hkrati omogočile ugotav
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno