Projekti / Programi
Zdravje živali, okolje in varna hrana
01. januar 2015
- 31. december 2019
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.04.00 |
Biotehnika |
Veterina |
|
| 4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B000 |
Biomedicinske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.03 |
Kmetijske vede in veterina |
Veterina |
veterinarska medicina; živalske bolezni; okolje; ekotoksikologija; varna hrana
Raziskovalci (74)
Organizacije (3)
Povzetek
Zdravje ljudi in ohranjanje okolja sta med prednostnimi cilji EU. Pogoj za dosego teh ciljev je skrb za varno hrano in zdravje živali. Sodobna reja živali, spremembe v prehranjevalnih navadah in živilski industriji, podnebne spremembe, globalizacija in zahteve trga pogosto negativno vplivajo na zagotavljanje omenjenih dobrin. Vse to še stopnjujejo zaostrene gospodarske razmere v večjem delu Evrope. Oteženo je zatiranje endemskih bolezni, hkrati pa se pojavljajo bolezni, ki jih v preteklosti v Evropi nismo poznali. Naš raziskovalni program združuje med seboj povezane sklope Zdravje živali, Varna hrana in Okolje, ki sledijo konceptu "ŽIVALI IN LJUDJE = ENO ZDRAVJE".
V sklopu Zdravje živali je naš namen preučevanje bolezni, ki se pojavljajo pri domačih in prostoživečih živalih. Dobro poznavanje povzročiteljev bolezni je izjemnega pomena, saj lahko le z znanjem pravilno ukrepamo in tako blažimo gospodarsko škodo ter preprečujemo prenos povzročiteljev bolezni z živali na ljudi. Povzročitelji bolezni razvijajo nove načine širjenja in preživetja, zato je razvijanje novih diagnostičnih metod ključnega pomena za učinkovit nadzor nad njimi. Cilj raziskav je uvajanje novih, hitrih, celovitih pristopov in širjenje uporabnosti že uvedenih sodobnih molekularno-epidemioloških metod za ugotavljanje novih in nevarnih povzročiteljev bolezni ter raziskave njihove patogeneze z namenom zagotavljanja zdravja ljudi, zdravja in dobrega počutja živali, smotrne uporabe zdravil in zmanjšanja gospodarskih škod.
Sklop Zdravje živali s preiskavami različnih onesnaževal v okolju in toksinov v hrani, krmi ter živalskih tkivih nadgrajujeta sklopa Varna hrana in Okolje. Osnovni cilj s stališča zagotavljanja varne hrane in krme je zmanjšanje vsebnosti onesnaževal, ostankov veterinarskih zdravil in mikroorganizmov, ki lahko zaidejo v hrano/krmo v vseh fazah proizvodnje in imajo lahko negativne posledice za zdravje ljudi in živali. Da bi bolje spoznali vlogo mikotoksinov v prehranjevalni verigi ljudi in živali ter možnosti uporabe v medicinske in farmacevtske namene, nameravamo natančneje preučiti mehanizme njihovega delovanja. V zadnjih letih se povečuje obseg prijavljenih virusnih obolenj ljudi, zato bomo iskali povezave z živili kot možnim virom okužbe ter z rejnimi in ljubiteljskimi živalmi, ki lahko predstavljajo primarni izvor povzročiteljev.
V sklopu Okolje želimo preučiti nekatere vplive okolja na zdravje, dobrobit in proizvodnost živali. V bioloških matriksih bomo ugotavljali obremenjenost z različnimi toksini in njihovimi metaboliti, zdravili ter drugimi onesnaževali. Ovrednotili bomo izločanje zdravil iz organizma in koncentracije v okolju, ocenili vpliv kompostiranja na njihovo razgradnjo ter tveganje za okolje. Ugotavljali bomo okoljske in druge dejavnike tveganja za razvoj novotvorb. Za doseganje trajnostnega razvoja podeželja bomo del raziskav posvetili tudi preučevanju pašnih pogojev. Pojasnili bomo genetsko strukturo in genetsko karakterizacijo avtohtonih slovenskih pasem, ki je rezultat interakcij genotip-okolje.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava primerjalne genomike nekaterih bakterijskih patogenov (npr. MRSA in C. difficile) iz ljudi in živali bo originalen in v svetovnem merilu pomemben prispevek k znanosti. Epidemiološka raziskava prenosov nekaterih patogenov med živalskimi vrstami in ljudmi bo ena prvih tako obsežnih raziskav ne le pri nas, ampak tudi v širšem prostoru. Rezultati lahko privedejo do velikih sprememb v odnosu do okužb živali s temi mikrobi in do sprememb smernic za varovanje zdravja ljudi. Z razvojem novih metod za detekcijo povzročiteljev bolezni ter z optimizacijo ter validacijo nekaterih obstoječih metod bomo pomembno prispevali k izboljšanju oziroma standardizaciji diagnostičnih postopkov, kar je pomembno za izboljšanje in nenazadnje primerljivost rezultatov na mednarodni ravni.
Z uspešno zaključenim programom bo Slovenija med prvimi državami, ki bodo imele celovit pregled nad pojavnostjo in značilnostmi sevov nekaterih patogenov pri rejnih živalih in ljudeh. Podatki o značilnostih teh sevov bodo pomembni z vidika vzpostavitve mednarodnih baz podatkov, na podlagi katerih se oblikujejo strategije spremljanja in raziskovanja izbruhov okužb s povzročitelji zoonoz pri ljudeh. Delo na projektu bo tako prispevalo k mednarodni izmenjavi znanja in promociji slovenske znanosti.
Na področju varne hrane bodo prispevek k znanosti predstavljali razvoj novih in optimizacija obstoječih analiznih metod za določanje mikroorganizmov, škodljivih snovi in ostankov veterinarskih zdravil v krmi, živalih, živilih živalskega izvora in okolju. Podatki o pojavljanju mikroorganizmov in ostalih škodljivih snovi v omenjenih vzorcih na področju Slovenije ter njihov učinek na zdravje živali bodo pomembno vplivali na razumevanje trenutnega stanja in načrtovanje nadaljnjih raziskav. Z rezultati fizioloških, farmakoloških in toksikoloških in-vitro poskusov z nekaterimi od teh snovi na izoliranih preparatih laboratorijskih živali bomo prispevali k poznavanju mehanizmov njihovega delovanja, učinkov in vloge pri zdravju živali.
Na področju okolja bomo z raziskavo vplivov okoljskih dejavnikov na nastanek in razvoj bolezni, predvsem novotvorb, pri različnih, tudi ogroženih, živalskih vrstah prispevali nove ugotovitve glede poznavanja etiologije bolezenskih procesov. Z izdelavo ocene tveganja bomo izpostavili dejavnike, ki predstavljajo tveganje za nastanek in razvoj bolezni, in predlagali najboljše rešitve za njihovo preprečevanje. Poznavanje izpostavljenosti ljudi, živali in okolja preučevanim okoljskim onesnažilom (bisfenol A) ter njihove toksičnosti, bo znanstveni prispevek k razumevanju in oceni tveganja za zdravje, za kar si že leta prizadeva tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v okviru znanstvenega sveta Agencije za snovi v stiku z živili, encimi, arome in pomožna tehnološka sredstva (CEF). Raziskave mehanizmov in učinkov razgradnje škodljivih snovi iz biološke verige bodo prispevale k optimalnemu in varnemu odstranjevanju teh snovi iz okolja. Pričakujemo, da bo sistem dekontaminacije živil z uporabo atmosferske hladne plazme hitrejši in učinkovitejši od primerljivih v svetu. Planirane raziskave biocidne učinkovitosti bioaktivnih premazov (titanijevi submikronski premazi) na osnovi dosedanjih rezultatov v živilski industriji nakazujejo na vzdrževanje mikrobiološko neoporečnih površin tudi na drugih materialih (nerjaveče jeklo, PE , PVC).
S proučevanjem genotipov avtohtonih pasem, ki so prilagojene na specifično okolje, bomo s pomočjo novih znanstvenih pristopov, predvsem genomike pojasnili genetsko strukturo in genetsko karakterizacijo, ki je rezultat interakcij genotip-okolje. Biotska pestrost pri rejnih živalih in v okolju, kjer le-te dobivajo hrano, je pomemben vidik tako za zdravje živali kot tudi za kakovost živinorejskih produktov, ki so namenjeni humani prehrani.
Pomen za razvoj Slovenije
Zagotavljanje zdravja živali, varne hrane in neonesnaženega okolja je bistvenega pomena za zagotavljanje zdravja ljudi, s tem pa tudi za preprečevanje ekonomskih izgub, ki jih v družbi povzročajo bolezni ljudi in živali. V trenutnih okoliščinah, ko je državna blagajna že tako močno obremenjena, so aktivnosti, ki stremijo k učinkovitejši preventivi in zgodnji diagnostiki na področju veterinarske in humane medicine, še toliko bolj pomembne. Pravočasno ugotavljanje identitete in lastnosti povzročiteljev zoonoz in drugih bolezni živali (predvsem ekonomsko pomembnih, porajajočih se ter prenosljivih z vektorji) je zato izrednega pomena za uspešno preprečevanje njihovega pojavljanja in širjenja tako na lokalni kakor na mednarodni ravni. Obvladovanje nekaterih kužnih bolezni je skupni cilj v širšem evropskem prostoru, brez katerega si ni mogoče zamisliti proste izmenjave dobrin.
Poznavanje identitete in lastnosti povzročiteljev bolezni omogoča načrtovanje in izvedbo učinkovitih epizootioloških ukrepov za nadzor bolezni, kar se odraža v manjših izgubah pri živalih in manjšem tveganju za okužbe ljudi. Pojav posebno odpornih sevov nekaterih bakterijskih vrst pri živalih, kot sta npr. MRSA in C. difficile, je še zlasti pomemben s stališča varovanja zdravja ljudi. Na podlagi ugotavljanja prevalence okužb rejnih živali s takimi patogeni bo mogoče ugotoviti stopnjo tveganja za ljudi, ki zaradi narave svojega dela pogosto prihajajo v stik z živalmi (rejci, oskrbniki živali, veterinarji), nenazadnje pa tudi za potrošnike. Podatki o odpornosti patogenov proti protimikrobnim zdravilom bodo pomembni predvsem zaradi vzpostavitve baz podatkov, na podlagi katerih se oblikujejo enotne strategije spremljanja in preprečevanja naraščanja odpornosti proti protimikrobnim zdravilom ter bodo lahko služili za izdelavo smernic za racionalno uporabo protimikrobnih zdravil v intenzivnih farmskih rejah. Zmanjšana poraba protimikrobnih zdravil v živinoreji bo prispevala k varnejši hrani ljudi. Poleg tega je za zagotavljanje varne hrane pomemben tudi stalen nadzor in spremljanje onesnaževal, mikroorganizmov in ostankov veterinarskih zdravil v krmi in živilih.
Omejitev okužb pri živalih vpliva na ekonomičnost pridelave hrane in večjo mednarodno konkurenčnost slovenske živinoreje, ki je še zlasti v zadnjih letih pod velikim pritiskom. Ena od prioritet je tudi intenzivna povezava raziskovalnih ustanov z gospodarstvom, kar bi omogočilo gospodarsko rast in izhod iz krize. Prenos izsledkov raziskav, ki bodo premišljeno načrtovane v sodelovanju z uporabniki iz gospodarstva in z jasnim ciljem razreševanja trenutne pereče problematike, bo pripomogel k večji kakovosti in prepoznavnosti slovenskega gospodarstva. Z implementacijo rezultatov raziskav na področju kmetijstva bi lahko zaustavili trend zmanjševanja staleža rejnih živali, kar lahko dolgoročno vpliva tako na razvoj podeželja kakor tudi na varovanje naravne in kulturne dediščine.
Biomonitoring omogoča posredno spremljanje obremenitve okolja in morebiten vpliv na zdravje ljudi in živali. Novotvorbe so eden izmed kazalcev okoljskih in drugih dejavnikov, ki so udeleženi pri nastanku različnih vrst tumorjev, in pomembno raziskovalno orodje za ocenjevanje obremenjenosti okolja. Določitev dejavnikov tveganja za razvoj določene vrste novotvorbe se odraža na osveščenosti družbe in s tem zmanjšuje tveganje za nastanek novotvorb, kar prinaša pozitivne ekonomske učinke zaradi manjših finančnih izdatkov za zdravljenje.
Ekotoksikološke študije so sestavni del dokumentacije za registracijo novih zdravil in osnova za razumevanje škodljivega delovanja toksičnih substanc na žive organizme. Z njimi bomo prispevali k povečanju varnosti uporabe zdravil in biocidov, ki se uporabljajo predvsem pri množičnem zdravljenju večjega števila živali na enem mestu ter k poznavanju učinkov nekaterih toksičnih substanc, ki se pogosto pojavljajo kot sestavni del nekaterih predmetov, ki so v vsakodnevni uporabi. Raziskave bodo hkrati omogočile ugotav
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo
